Joško Joras, Anton Škof in Ana Hafner so v Spomenici o slovenskem teritoriju na južnem bregu Dragonje zapisali, da želijo "seznaniti slovensko in tujo javnost, predvsem pa sodnike arbitražnega sodišča, ki odloča o mejnem sporu, z našo najodločnejšo namero, da ne bomo sprejeli nobene rešitve, katera bi ozemlje južno od reke Dragonje, ki je predmet arbitraže, dodelila Republiki Hrvaški, čeprav ni bilo del hrvaške države nikoli v zgodovini". Podpisniki napovedujejo, da se bodo morebitni neugodni arbitražni odločitvi uprli z vsemi sredstvi, stanje na spornem območju pa primerjajo z rusko zasedbo Krima.

Kot je znano, je ob reki Dragonji spornih 113 hektarjev ozemlja, kjer so zaselki Škodelin, Bužini, Mlini, Škrile (Škrilje). Tam je Hrvaška kljub protestom slovenske strani postavila tudi mejni prehod Plovanija, za katerega je leta 1994 takratni hrvaški premier Nikica Valentić slovenskemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku v pismu zagotovil, da so ga postavili le za potrebe turistične sezone in ga lahko podrejo v petih dneh.

V arbitražnem postopku je Slovenija zahtevala celotno sporno območje na levem bregu Dragonje. A je bil prav ta del kopenske meje zaradi številnih nedoslednosti najzahtevnejši. Slovenija je ob plebiscitu na prebivalce danes spornih zaselkov pozabila, tudi v propadlem sporazumu Drnovšek-Račan (2001) je to območje do izliva reke Dragonje pripadlo Hrvaški.

Odločitev arbitražnega sodišča najverjetneje jeseni
Pred dobrim letom se je z ustno obravnavo v Haagu končal arbitražni postopek. Odločitev petčlanskega tribunala se je sprva pričakovala pred letošnjim poletjem, zdaj pa vse kaže, da bo znana jeseni. Arbitri bodo morali svojo odločitev predvsem zelo dobro utemeljiti, saj gre za precedenčni primer odločanja po načelu uti possidetis juris v Evropi, vse to pa druge države na območju nekdanje Jugoslavije še čaka.

Po arbitražnem sporazumu morajo arbitri mejo na kopnem med Slovenijo in Hrvaško določiti strogo po mednarodnem pravu, na morju pa morajo upoštevati tudi pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego pravične in poštene odločitve.

Pismo zaskrbljenih prebivalcev ob meji, ki bi jim lahko razsodba zagrenila življenje, načeloma ne more škodovati.

MZZ ne komentira
Na slovenskem zunanjem ministrstvu potrjujejo, da so tudi oni prejeli pismo, a ga ne morejo komentirati. "Slovenska stran verjame v visoko strokovnost, neodvisnost in nepristranskost arbitrov ter da bo odločitev v skladu z arbitražnim sporazumom," so dodali.