"S to novelo samo reguliramo odprtost Arhiva Slovenije," trdi Širca. Foto: DZ
Andreja Rihter (SD) o obtožbah na račun predsednika SD-ja Boruta Pahorja, da je imel vpogled v arhive SDV-ja
Andrej Magajna
Magajna nasprotuje zapiranju arhivov. Foto: MMC RTV SLO

Če bi laži in pritlehnosti gorele, bi bil danes državni zbor v plamenih.

Zvonko Černač (SDS)

Kaj se skriva? Kaj je tista zunanja dejavnost Udbe, ki je državotvorna in ki bi škodila Sloveniji v današnjem času? Tihotapljenje cigaret in heroina, to je predvčerajšnjim povedal gospod Miha Brejc, je bilo živo še v 1986. letu. To je zunanja dejavnost, pralnice denarja so zunanja dejavnost. Uvajanje politične emigracije in vohunjenja za njo, tudi kakšna likvidacija, je zunanja dejavnost.

Aleksander Zorn (SDS)
Parlamentarna razprava o zaprtju arhivov je, po pričakovanju, burna. Foto: EPA

Koga ščitimo, je bilo vprašanje? In če se mene vpraša, s spremembo zakona, kakršna je predvidena, ščitimo predvsem bivšega predsednika vlade Janeza Janšo, ki je izdal to uredbo v Uradnem listu, s katero je želel urediti stvari v nasprotju z zakonom. Torej najbolj ščitimo njega, kar se tiče te uredbe.

Vito Rožej (Zares)
Poslanci razpravljali o arhivih

Novelo zakona je vlada predstavila 20. januarja, spremembe pa segajo tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Ministrica za kulturo Majda Širca je v imenu predlagateljev zakona poudarila, da je pri noveli najpomembneje to, da dostopnost regulira in ne zapira. Kot pravi, je bil po sedanji zakonodaji del dokumentacije nedostopen, saj naj bi prejšnja vlada svoj zakon povozila s podzakonskim aktom. "Prejšnja vlada je svojemu zakonu navkljub javnim dokumentom dala oznako tajno," je dejala in dodala, da bo sedanja vlada z novim zakonom zadevo uredila celostno.

Poudarila je, da se je že prejšnja vlada zavedala, da vsa gradiva ne morejo biti javna. Ob tem je še dodala, da ne ve, kaj je zapisano v arhivih, ve pa, da marsikdo ve bolje, kaj se skriva v gradivu, ki naj bi bilo po njenih besedah prečiščeno.


DeSUS za, SLS in SNS proti

Gvido Kres je dejal, da v SLS-u novele ne bodo podprli, saj menijo, da predstavlja korak nazaj pri soočanju s preteklostjo Slovenije in slovenskega naroda. Predvsem se čudijo, zakaj je treba zakon spremeniti zdaj. Menijo, da je jedro problema v tem primeru namerna kršitev zakonodaje, ne glede na mnenja še tako uglednih pravnikov. "Zaprtje arhiva pred javnostjo je bilo nezakonito dejanje s strani tistih, ki bi morali delati izključno po zakonu," je zatrdil.

Vasja Klavora (Desus) je dejal, da gre za občutljivo problematiko. Trdi, da ob morebitni popolni javnosti arhivov obstaja preveliko tveganje, da bo to škodovalo posameznikom ali državi. Obžalujejo, da nasprotniki zakona obračunavajo s predlagatelji na ideološki ravni. Novelo zakona bodo zaradi navedenih razlogov podprli.

Po mnenju SNS-a ni potrebe po sprejemanju novega zakona, saj so prepričani, da je sedanji zakon dober in da je v skladu z ustavo. Kot je povedal Silven Majhenič, se jim zdi nedopustno ravnanje Sove, ki je arhive protipravno zaprla.

Koalicijski člani komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Tadej Slapnik (Zares), Dušan Kumer (SD) in Anton Urh (DeSUS) so na predsednika komisije Zvonka Černača (SDS) naslovili zahtevo za sklic nujne seje, "zaradi obtožb Janeza Janše, da gre za konec pravne države in začetek državnega udara, pri čemer je glavni cilj predsednik države Danilo Türk". Na novinarski konferenci je Slapnik še dejal, da o verodostojnosti morebitnih priloženih dokumentov ob obtožbah dvomi, "saj obstaja velika verjetnost, da bodo prirejeni".
V SDS-u pa so se že odzvali, da iz zahteve za sklic nujne seje izhaja, da gre za klasično preusmerjanje pozornosti od razprav v zvezi z zapiranjem bivših udbovskih arhivov, ki bi morali ostati javno dostopni. "Če pa bi predlagatelji želeli obravnavati, predvsem pa razčistiti vprašanja, glede katerih je bila vložena zahteva za sklic nujne seje komisije, potem bi morali predlagati, da se nanjo povabi tudi oz. predvsem Danila Türka, predsednika države, tega pa predlagatelji ne zahtevajo," so še zapisali.


Andrej Magajna je v predstavitvi stališč poslanskih skupin zatrdil, da nepovezani poslanci ne bodo podprli novele zakona. Nenavadno se jim zdi predvsem to, da je treba novi zakon sprejeti po nujnem postopku, ko pa je bil v veljavi več let, pa se ni nihče od predlagateljev in zagovornikov obregnil nanj. "Tisti, ki novelo predlagajo, so večkrat kršili zakon, tudi zakonsko določene pravice in tudi človekove pravice. Čas bi bil, da se dogodki iz Velikovca osvetlijo, ne pa da se zakonsko zapirajo," je opozoril.

"Med aktom prejšnje in zakonom sedanje vlade ni razlike"

Ljubo Germič (LDS) je pojasnil, da bi lahko sedanje stanje resno ogrozilo državljane in državno varnost. V stranki menijo, da je treba tako stanje odpraviti in urediti zakonodajo tako, da ne bo možnosti zlorabe arhivske dokumentacije. Trdijo še, da med podzakonskim aktom prejšnje vlade in zakonom, ki ga je predlagala sedanja vlada, ni razlike. Zakon bodo podprli, pričakujejo pa tudi, da bodo vse poslanske skupine ravnale državotvorno in ga prav tako podprle.

"Prejšnji zakon je bil nepremišljeno napisan in poskusili so ga popraviti z uredbo, ki je dostop omejeval in nekatere dokumente označila s tajno. SDS pa danes zaradi omejevanja dostopnosti ogroža varnost in straši državljane z državnim udarom. Interes novele zakona je ščititi človekove pravice in državno varnost ter življenja posameznikov," je zatrdil Samo Bevk (SD).

Zorn: Ne želimo si vračanja v Jugoslavijo
Po mnenju SDS-a pri novem zakonu ne gre za urejanje in varovanje podatkov, ampak je bistvo zaščititi in pred javnostjo skriti vsemogoče nelegalne posle UDBE in njene določene sodelavce. "V SDS-u tega sramotnega zakona ne bomo podprli. Ne želimo si vračanja v Jugoslavijo in prejšnji sistem," je povedal Aleksander Zorn.

Inštitut Jožeta Pučnika: Nespoštovanje zakonov pomeni konec demokracije
Na Inštitutu Jožeta Pučnika so v izjavi za javnost zapisali, da z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da Slovenija nazaduje s slabimi zgledi, da bi se trend obrnil. "Medtem ko zaman čakamo na dolgo napovedovane učinkovite ukrepe, ki bi povečali gospodarsko rast in zmanjšali rekordno brezposelnost, je prioriteta vlade, da zapira arhive in po hitrem postopku sprejema zakon, katerega edini namen je preprečiti uglednemu publicistu raziskovalno delo. Ob tem je popolnoma nedopustna samovolja obveščevalne in varnostne službe, ki je parlamentarni komisiji za nadzor varnostih in obveščevalnih služb preprečila izpolnjevanje zakonsko opredeljene dolžnosti nadzora. Ko se represivni organi postavijo nad zakon in nad parlament, ko oblast ni več deljena, lahko začnemo govoriti ne samo o koncu pravne države, ampak tudi o koncu demokracije," so še poudarili.

"Koga ščitite? Atentatorje v Velikovcu? Ne! Ti so javno znani, eni so svoje odslužili. Njihove sodelavce? Ne! Njihove vodje in naročnike? Da! Odlikovance predsednika republike? Da!"
pa je bil direkten njegov strankarski kolega Vinko Gorenak. "Če bi laži in pritlehnost gorele, bi bil parlament v plamenih," pa je bil komentar Zvonka Černača o celotni razpravi.

Zares bo zakon podprl, saj menijo, da ne spreminja ničesar, kar ne bi bilo zapisano že v sedanjem zakonu. "Potrebne pa so določene spremembe, ki bodo določene podatke ščitile bolj, kot je to počel sedanji zakon. Sprememba zakona je nujna," je poudaril Franco Juri.

Sova Omerzi onemogočila vpogled v arhive
Veljavni zakon omogoča prost dostop do arhivskega gradiva nekdanjega SDV-ja, vendar Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) vpogleda kljub temu ni omogočila niti publicistu Igorju Omerzi niti parlamentarni nadzorni komisiji.

Andreja Rihter (SD) o obtožbah na račun predsednika SD-ja Boruta Pahorja, da je imel vpogled v arhive SDV-ja

Če bi laži in pritlehnosti gorele, bi bil danes državni zbor v plamenih.

Zvonko Černač (SDS)

Kaj se skriva? Kaj je tista zunanja dejavnost Udbe, ki je državotvorna in ki bi škodila Sloveniji v današnjem času? Tihotapljenje cigaret in heroina, to je predvčerajšnjim povedal gospod Miha Brejc, je bilo živo še v 1986. letu. To je zunanja dejavnost, pralnice denarja so zunanja dejavnost. Uvajanje politične emigracije in vohunjenja za njo, tudi kakšna likvidacija, je zunanja dejavnost.

Aleksander Zorn (SDS)

Koga ščitimo, je bilo vprašanje? In če se mene vpraša, s spremembo zakona, kakršna je predvidena, ščitimo predvsem bivšega predsednika vlade Janeza Janšo, ki je izdal to uredbo v Uradnem listu, s katero je želel urediti stvari v nasprotju z zakonom. Torej najbolj ščitimo njega, kar se tiče te uredbe.

Vito Rožej (Zares)
Poslanci razpravljali o arhivih