Dogovora ni in najbrž ga še lep čas ne bo. Foto: BoBo
Dogovora ni in najbrž ga še lep čas ne bo. Foto: BoBo

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odločno zavračajo trditve Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) o kršitvi pravice do stavke. "Z okrožnico, ki jo je ministrstvo poslalo vzgojno-izobraževalnim ustanovam, v ničemer ne omejujemo zaposlenim pravice do stavke," so zapisali v sporočilu za javnost. Okrožnica, v kateri so poudarili, da šole in vrtci v času stavke ne bodo zaprte, je bila naslovljena na poslovodne organe zavodov, ki so odgovorni za zakonitost in ustrezno organizacijo dela tudi v času stavke. Sviz pa zoper vsebino okrožnice ostro protestira in zahteva njen umik. Po njihovih navedbah zakonodaja za področje vzgoje in izobraževanja ne omejuje pravice delavcev do stavke in delavcem ne predpisuje minimuma delovnega procesa. Vsako oviranje pri izvajanju te pravice po mnenju Sviza pomeni zato kršitev ustave. Na dan stavke stavkajoči ne delajo, zato so v Svizu poudarili, da stavkajočim zato ni mogoče naložiti nobenega dela, ki ni predhodno dogovorjeno s stavkovnim odborom v zavodu, na območnem odboru ali z glavnim stavkovnim odborom Sviza.

Pogajalci še daleč od dogovora


V ponedeljek, torek in sredo prihodnji teden bodo stavkali v policiji, izobraževanju, zdravstveni negi in socialnem varstvu. Pogajalska skupina MJU je proučila več kot 80 stavkovnih zahtev, s katerimi je minister Boris Koprivnikar seznanil koalicijo in predlagal izhodišča za nadaljevanje pogajanj, prav tako je o njih seznanil vlado na seji. Izhodišča so usklajena s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Rešitev, ki bi preprečile stavko, pa ni našel.

"Če ne privolimo takoj v vse stavkovne zahteve, to ne pomeni, da ne iščemo rešitev," je poudaril Koprivnikar in zavrnil obtožbe sindikatov, da je vlada pasivna. "Sestajamo se z različnimi pogajalskimi skupinami in izjemno dejavno delujemo praktično cele dneve do poznih popoldanskih in večernih ur," je dejal in dodal, da so na vladni strani že ponudili protipredloge, ki so vredni več deset milijonov evrov.

Kot je pojasnil, je položaj v pogajanjih zahteven. Pogajajo se s štirimi pogajalskimi skupinami, pri katerih gre - poenostavljeno povedano - za dve nasprotujoči si zahtevi, na eni strani po linearnem dvigu plač vsem delavcem, na drugi po drugačni umestitvi ene plačne skupine.

Različnih stavkovnih zahtev je več kot 80 in na vladni strani se po ministrovih besedah zelo trudijo, da bi znotraj enotnega sistema našli sprejemljive rešitve. Po njegovi oceni so sindikatom ponudili kar nekaj konkretnih predlogov, na sindikalni strani pa so bila le minimalna popuščanja, kot je razdelitev zahteve po osemodstotnem dvigu plačnih razredov na dva dela, pri čemer bi prvo polovico izplačali že letos.

Milijarda dodatnih evrov
"Stavkovne zahteve sindikatov so praktično enake, kot so bile prvotno postavljene, in gredo proti milijardi," je ugotavljal. Ob tem pa napovedal, da se bodo pogajali še naprej in iskali možnosti zbliževanja, a v okviru možnosti.

V dneh, ko bodo potekale stavke, sicer sam potuje v Dubaj na The World Government Summit. A kot je pojasnil, v tem času s sindikalno stranjo ni dogovorjenih pogajanj, ker tudi sindikati menijo, da ni korektno, da potekajo pogajanja z eno skupino, medtem ko druga stavka.

Sicer pa so po njegovih besedah o dogajanju v javnem sektorju danes obširno govorili tudi na koaliciji. Takoj po stavkah se bo koalicija znova sešla in iskala možnosti za zbliževanje, a bo morala korak približevanja narediti tudi nasprotna stran, je še dejal Koprivnikar.

Koalicija za nadaljevanje pogajanj
Koalicija sicer želi, da se Koprivnikar pogaja naprej. Kako rešiti vse težave v javnem sektorju, glede na zahteve sindikatov na eni strani ter razpoložljiva finančna sredstva na drugi. Namestnica vodje poslanske skupine SMC-ja Anita Koleša pravi: "Javnofinančni položaj je takšen, kakršen je. Nujno je, da znotraj teh okvirov najdemo dogovor in da nikakor ne gremo iz enotnega plačnega sistema, ki velja, in ga ne želimo končati ali morda celo uničiti." Če ne bi šlo drugače, bi se v pogajanja lahko vključil tudi premier Miro Cerar.

V SD-ju in DeSUS-u sicer večkrat poudarijo, da je bistvo težav v javnem sektorju v dogovoru z zdravniki lansko leto. Koleša pa meni, da so se anomalije v plačnem sistemu pojavile že leto ali dve po njegovi uveljavitvi. Dogovor z zdravniki je bil po njenih besedah le del odpravljanja anomalij.
"A nobenih odločitev v povezavi s tem ni bilo sprejetih," je pojasnila.

Sindikati z različnimi zahtevami, a skupnim ciljem
Sindikati, ki se pridružujejo stavkam, sicer postavljajo različne zahteve, je v ponedeljek poudaril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj. Skupni cilj vseh je po njegovih besedah, da se kolektivne pogodbe dejavnosti ohranijo kot tisti prostor, kjer se dogovarjajo o specifičnih vprašanjih, naj gre za policijo, zdravstvo, vzgojo in izobraževanje, državno upravo, pravosodje ipd.

Med 10. in 14. februarjem bo vodja vladne pogajalske skupine, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, odsoten zaradi že dalj časa predvidenega poslovnega potovanja na The World Government Summit v Dubaju. V pogajalskem procesu ga bo nadomeščala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odločno zavračajo trditve Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) o kršitvi pravice do stavke. "Z okrožnico, ki jo je ministrstvo poslalo vzgojno-izobraževalnim ustanovam, v ničemer ne omejujemo zaposlenim pravice do stavke," so zapisali v sporočilu za javnost. Okrožnica, v kateri so poudarili, da šole in vrtci v času stavke ne bodo zaprte, je bila naslovljena na poslovodne organe zavodov, ki so odgovorni za zakonitost in ustrezno organizacijo dela tudi v času stavke. Sviz pa zoper vsebino okrožnice ostro protestira in zahteva njen umik. Po njihovih navedbah zakonodaja za področje vzgoje in izobraževanja ne omejuje pravice delavcev do stavke in delavcem ne predpisuje minimuma delovnega procesa. Vsako oviranje pri izvajanju te pravice po mnenju Sviza pomeni zato kršitev ustave. Na dan stavke stavkajoči ne delajo, zato so v Svizu poudarili, da stavkajočim zato ni mogoče naložiti nobenega dela, ki ni predhodno dogovorjeno s stavkovnim odborom v zavodu, na območnem odboru ali z glavnim stavkovnim odborom Sviza.

Pogajalci še daleč od dogovora