Za predlog novele je glasovalo 49 poslancev, 26 jih je bilo proti.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je dejal, da želi vlada s predlogom omiliti oziroma odpraviti posledice dolgotrajne zdravniške stavke, ki se je začela 15. januarja. Zaradi nje je delovanje zdravstvenega sistema neučinkovito in negotovo, je poudaril.

Kot je dodal, pravica do stavke po ustavi ni absolutna in neomejena. Tako kot druge človekove pravice in temeljne svoboščine je omejena s pravicami drugih. Pri tem je izpostavil zlasti ustavno varovane pravice, ki so denimo pravica do zdravstvenega varstva, do socialne varnosti in pravice invalidov. Pomen pravic, ki jih želijo zavarovati s predlogom, znatno pretehta pomen prizadete pravice stavkajočih, zato je poseg utemeljen tudi z vidika sorazmernosti, je prepričan.

Sorodna novica Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Njihov datum še ni znan.

Predlog določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo škodljive in nepopravljive posledice. Tako mora denimo opravljati triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, s katerimi se opredeli zdravstveno stanje.

Prav tako mora izdajati obrazce, listine in zdravniška potrdila v primerih, ko bi bilo zaradi opustitve njihove izdaje ogroženo zdravje ali premoženje oz. bi nastale škodljive in nepopravljive posledice. Gre denimo za potrdila o začasni zadržanosti od dela.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji poudarjali velik pomen predloga. Tako po mnenju Svobode zagotavlja kontinuiran dostop do nekaterih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje. Hkrati prek nabora storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa, natančneje opredeljuje pravico zdravnikov do stavke, da v času stavke ne bi bilo nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine.

V SD-ju so izpostavili področja, kjer stavkovne dejavnosti resno in neposredno ogrožajo zdravje pacientk in pacientov. Med njimi je po njihovem mnenju že tako omejen dostop do ginekologa, ki ga stavka še dodatno krni. Predlog je zato poskus, da opredelijo najnujnejše storitve, ki se morajo izvajati ne glede na stavkovne dejavnosti, so pojasnili.

V Levici pa so bili do zdravniškega sindikata Fides še bolj kritični. "Fides stavka zato, ker želijo njihovi predstavniki dodatne plačne razrede za odstotek najbolje plačanih zdravnikov, nekateri od teh so v letu 2020 prejemali kar 20.000 evrov bruto. Stavka zato, ker jim je pod častjo, da se pogajajo v isti zasedbi skupaj z drugimi sindikati iz zdravstvenih poklicev. Stavka pa tudi zato, ker je na oblasti levosredinska vlada," so našteli.

V opoziciji predloga niso podprli. V SDS-u so spomnili, da je bil že dosežen sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki je določil, da bo vlada do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in ga do konca junija 2023 vložila v zakonodajni postopek. Vendar vlada sporazuma ni izpolnila.

Podobno so tudi v NSi-ju izpostavili, da vlada ni izpolnila danih obljub. Po dogovoru iz januarja lani, ki ga je podpisala z zdravniki, bi morala razmere v zdravstvu urediti do 1. aprila lani. Vendar tega ni storila, so poudarili. Potem so po navedbah NSi-ja sledile poplave, ki jih predsednik vlade krivi za vse neizpolnjene obljube, med katerimi je dogovor z zdravniki.

Brez glasovanja o spremembah zakonov o obnovi in interventnih ukrepih

DZ je na izredni seji sicer obravnaval tudi predlog sprememb zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter predlog o dopolnitvi zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Spremembe obeh zakonov je predlagala stranka SDS. S prvim so v SDS-u predlagali odpravo možnosti razlastitev po nujnem postopku zaradi bojazni, da bodo ogrožena kmetijska zemljišča. Z drugim bi po lanski ujmi razširili krog upravičencev do predplačila za obnovo poškodovanih objektov. Oba je večina zavrnila že ob obravnavi na matičnih odborih, zato glasovanja v DZ-ju ne bo.