Vse na tem svetu je minljivo, zato se morajo verniki zavedati svoje minljivosti in negotovosti, so pojasnili v Islamski skupnosti v Sloveniji. V Sloveniji je osrednja slovesnost ob kurbanskem bajramu potekala v Ljubljani, v športni dvorani Kodeljevo. Foto: BoBo

Na kurbanski bajram muslimani romajo v Meko. Tisti, ki niso šli na romanje, praznujejo kurbanski bajram v družinskem krogu, praznik je tako tudi čas medsebojnega obiskovanja in obdarovanja. Verniki v tem času razmislijo, kaj so morda storili slabega sebi, svojim bližnjim, sorodnikom in prijateljem in kako bi to lahko popravili.

Praznični dnevi so priložnost za kesanje in opravičilo, a tudi za veselje in radost, pojasnjuje Islamska skupnost v Sloveniji. Vernikom priporočajo, naj radosti praznika delijo s svojimi najbližjimi, s sosedi in prijatelji. "Če so med nami zamere, jih poskusimo pozabiti ali si jih odpustiti. Življenje je negotovo, zato ga pred boleznijo ali smrtjo izkoristimo. Kot verniki smo odgovorni za vsak trenutek, ki ga preživimo na tem svetu. Naj bo vsak trenutek prijeten, poln radosti in sreče," je v imenu Islamske skupnosti v Sloveniji vernikom v televizijskem voščilu na predvečer praznika zaželel muftijev namestnik Nevzet Porić.

Praznik je čas medsebojnega odpuščanja, v katerem se muslimani skušajo izogniti slabim navadam. Foto: BoBo

Številni muslimani se ob kurbanskem bajramu odpravijo na romanje v sveti mesti Meka in Medina. Najpomembnejši dogodek romanja, ki je bil že v soboto, je na planoti Arefat v bližini Meke. Zbrani romarji na planoti preživijo ves dan v molitvi za boljši jutri vsega človeštva in sveta. Bivanje romarjev na Arefatu simbolizira enakost ljudi pred Bogom ne glede na njihov družbeni, materialni, politični ali kakršen koli drug status. Romanja v organizaciji Islamske skupnosti v Sloveniji se letos udeležuje tudi 28 romarjev iz Slovenije.

V Sloveniji so bajramsko molitev poleg Ljubljane organizirali tudi v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Kopru, Sežani in Novi Gorici, pa tudi v Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Novem mestu, Krškem in Kočevju.

Molitev se je začela ob 6.36. Foto: BoBo

Kurban v arabščini pomeni krvno daritev. Muslimani se namreč na ta praznik spominjajo trenutka, ko je Alah dejal Abrahamu, naj žrtvuje svojega sina. Zato muslimani na praznično jutro žrtvujejo kozo ali ovco. Običaj veleva, da dve tretjini zaklane živali podarijo siromašnim muslimanom in prijateljem, ena tretjina ostane družini, pojasnjuje Splošni religijski leksikon.

Začel se je eden največjih muslimanskih praznikov