Miha Kozinc je Robertu Kuzmanu odsvetoval odgovarjanje na nekatera vprašanja, a je Kuzman na nekatera vendarle odgovoril. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Miha Kozinc je Robertu Kuzmanu odsvetoval odgovarjanje na nekatera vprašanja, a je Kuzman na nekatera vendarle odgovoril. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar

Robert Kuzman je bil pred komisijo poklican za pričo, ker je eden izmed podpisanih pod zapisnik sestanka, na katerem naj bi se Dars in SCT dogovorila o poslih pri gradnji trojanskega in šentviškega predora, ki naj bi jih prevzel SCT. Kuzman je svojo navzočnost in navzočnost Antona Anderliča (takratnega vodje poslanske skupine LDS-a) ter Mirka Bandlja (takratnega generalnega sekretarja vlade) na omenjenem sestanku potrdil. Njune vloge na sestanku se ni spomnil.
Nekdanji minister za promet in nekdanji predsednik uprave Darsa Janez Božič se sestanka ne spominja. "Zabeležko sem videl prvič v medijih in kasneje dobil v roke fotokopijo. Ti predlogi na njej niso bili nikoli uresničeni, tudi uprava Darsa pod mojim vodstvom ni nikoli tega obravnavala," je ob tem dejal Božič.
Odvetnik Roberta Kuzmana Miha Kozinc je zahteval, naj predsednik komisije predloži tudi izvirnik zapisnika sestanka, saj je s fotokopijami mogoče manipulirati. Rado Likar (SDS) je povedal, da ga nimajo, in razložil, da so zapisnik pridobili iz medijev.
"SCT je bil najcenejši"
V nadaljevanju zaslišanja je Likarja zanimalo, ali so se v SCT-ju kdaj ravnali po omenjenem zapisniku. Kuzman je na to odgovoril, da se je SCT prijavil na javni razpis in da je posel dobil, ker je bil najcenejši ponudnik storitev, ne pa zato, ker bi kdor koli vplival na izbiro izvajalcev.
O omenjenem sestanku je dejal, da je iz datuma zapisnika razvidno, da se je zgodil po tem, ko je bil mednarodni razpis že objavljen, kar po njegovem mnenju pomeni, da sestanek ni imel nobene vloge pri izbiri izvajalcev gradbenih del na trojanskem predoru.

Dodal je še, da po nastanku zapisnika ni več preverjal njegove "realizacije" in da z njim ni imel več opravka.

SCT naj bi za Mors vgrajeval dodatne naprave, Božič o tem nič ne ve
Likarja je zanimalo tudi, kakšno vlogo je imelo pri gradnji predora Trojane ministrstvo za obrambo. Kuzman je pojasnil, da naj bi šlo za vgraditev nekih dodatnih naprav, kar naj bi bila želja ministrstva za obrambo. SCT naj bi z aneksom pozneje te posle izvedel, a se Kuzman ni spomnil, za katere posle je šlo, saj pozneje ti niso bili izvedeni.

Božič se po drugi strani ni spomnil, da bi bili kdaj podpisani takšni aneksi.

Omejevanje cen pri gradnji predora Šentvid
Sodeč po zapisniku sestanka, naj bi SCT z Darsom podpisal pogodbo za predor Šentvid, in sicer za ceno, ki je bila za 30 odstotkov nižja od najvišje dovoljene oz. limitirane cene. SCT naj bi pozneje limitirano ceno dosegel prek aneksov o spremenjenih okoliščinah.

"Dars v mojem mandatu ni nikoli podpisal nobenega aneksa za razliko do limitirane cene zaradi spremenjenih okoliščin. S kasnejšo spremembo projekta iz dvo- v tripasovnico pa so se spremenile tudi okoliščine, zaradi česar se je spremenila tudi cena. Takšne spremembe je moral potrditi tudi nadzorni svet Darsa in to vprašanje bi bilo bolj primerno za tedanjo upravo in nadzornike," je na Likarjevo vprašanje o tej točki zapisnika odgovoril Božič.

Pojasnil je tudi preostale točke zapisnika in po Božičevih besedah je bila SCT-jeva ponudba za elektrostrojno opremo za Trojane odprta 20. 5. 2004 oz. tri mesece pred nastankom zapisnika. Ponudbo sta oddala tudi Siemens Slovenija in Gemmo, je povedal Božič. Siemensova ponudba je bila predraga, Gemmova pa nepopolna, zaradi česar je bil tudi izločen. S tem je tako Božič tudi zanikal, da se Gemmo prostovoljno ni prijavil na razpis.

Zanikal je tudi, da naj bi se z SCT-jem dogovorili o končni ceni, ki so jo za dokončanje dela plačali Grassettu. "Grassettu ni bila priznana nobena končna cena izven pogodbe, razen za dokončana dela. Kolikor vem, zaradi tega proti Darsu še vedno teče tožba."