Po mnenju komisije bi bila cena avtocest mnogo nižja, če v ozadju ne bi bilo kartelnih dogovorov. Foto: MMC RTV SLO
Po mnenju komisije bi bila cena avtocest mnogo nižja, če v ozadju ne bi bilo kartelnih dogovorov. Foto: MMC RTV SLO
Ivan Zidar
SCT Ivana Zidarja je po Likarjevih besedah prek nosilcev javnih pooblastil in Darsa vplival na višino pridobljenih del SCT- ju konkurenčnih podjetij. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar

Preiskoval​na komisija za ugotovitev politične odgovornos​ti pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij na področju gradnje avtocest in objektov gospodarsk​e javne infrastrukture je ugotovila kartelno dogovarjanje med izvajalci gradbenih del na avtocestnem križu ter dogovore o delitvi del pri predorih Šentvid in Trojane, je novinarjem na predstavitvi zaključnega poročila komisije povedal Rado Likar (SDS), predsednik komisije.

Pri pridobitvi poslov so se pogodbene vrednosti z aneksi dvigovale na dva načina, je poudaril Likar in pojasnil: "Prek tako imenovanih spremenjenih okoliščin gradnje ali pa s povečanjem količin."
Zemonski sporazum je po njegovih besedah pomemben s stališča razumevanja razmerij med izvajalci gradbenih del na avtocestah, zapisek s sestanka glede delitve posla pri gradnji predorov Šentvid in Trojane pa po Likarjevem mnenju pojasnjuje odnos nosilcev javnih pooblastil do glavnega izvajalca gradbenih del na obeh predorih (SCT) in odgovornost nosilcev javnih funkcij do izvajalcev avtocestnega programa.
Seznanili so se tudi z umestitvijo hitre ceste Hajdina-Ormož v prostor, kjer so odgovorni na ministrstvih za okolje in prostor ter ministrstvu za promet "samovoljno znižali rang hitre ceste v glavno cesto", je še pojasnil predsednik komisije.

Zaključno poročilo v roke vrhovnega tožilstva
Komisija je poleg ugotovitev sprejela še dva sklepa. Prvi nalaga komisiji, da pošlje zaključno poročilo komisije vrhovnemu državnemu tožilstvu, Računskemu sodišču in protikorupcijski komisiji, ti pa naj preverijo, ali gre za kazniva dejanja in sume oškodovanja državnega premoženja zaradi nezakonitih postopkov oddaje javnih naročil izvajalcem avtocestnega programa.

Drugi sklep pa nalaga DZ-ju, da predlaga vladi, naj zagotovi delovanje neodvisnih in strokovnih organov na področju zagotavljanja varstva konkurence, je pojasnil Likar, ki obžaluje, da komisija zaradi razpustitve parlamenta ne bo mogla nadaljevati dela.

"Dokazane povezave med gradbenimi podjetji, državo in politiki"
Dokazali smo povezave med naročnikom, izvajalcem in nosilcem javnih pooblastil, je zatrdil Likar in dodal, da je bila cena za gradnjo avtocestnega križa zaradi kartelnega dogovarjanja pod vodstvom SCT-ja bistveno višja, kot bi bila sicer. Kartelni sporazum naj bi obstajal od leta 1998.

Nekdanjemu ministru za promet in predsedniku uprave Darsa Janezu Božiču očitajo politično odgovornost pri izvajanju zemonskega sporazuma, saj je bil v tistem času predsednik uprave Darsa in mu je bila kartelna vsebina sporazuma znana. Sporazum naj bi celo prejel, ukrepal pa ni, čeprav bi moral obvestiti pristojne institucije, je pojasnil Likar.

Zapisnik s sestanka o delitvi poslov pri gradnji dveh predorov pa po mnenju komisije dokazuje odgovornost nosilcev javnih funkcij pri predhodnih dogovorih s ponudniki. Na sestankih so bili navzoči nekdanja predsednika uprave Darsa Jože Brodnik in Janez Božič, nekdanji vodja poslanske skupine LDS-a Anton Anderlič ter nekdanji generalni sekretar vlade in minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, je poudaril predsednik komisije.

Omenjeni zapisnik naj bi dokazoval, da je SCT prek nosilcev javnih pooblastil in Darsa vplival na višino pridobljenih del SCT- ju konkurenčnih podjetij, dokazuje pa tudi "favoriziranje posameznega ponudnika, onemogočanje konkurence in politično dogovorjene posle", je prepričan Likar, ki je dodal, da so udeleženci sestanka kršili tudi določila Evropske investicije banke, ki govorijo o razkritju informacij pred obvestilom o oddaji javnega naročila.

"Politični botri pri gradnji avtocest"
Spomnimo: Likar je ob ustanovitvi komisije poudaril, da želijo ugotoviti, "kdo iz politike je botroval pri gradbenih poslih", in da je primarno delo komisije dokazati politično odgovornost pri gradnji avtocest.

Komisija je imela kopijo domnevnega zemonskega sporazuma in kopijo zapisnika sestanka, na katerem naj bi bila tudi Anderlič in Bandelj, ki na zapisniku nista podpisana. Ta dokumenta, s katerima je komisija razpolagala, sta bila po Likarjevem mnenju poleg pričanj glavna dokaza, na podlagi katerih je komisija gradila.