Na soočenjih posamezni kandidati težko pridejo do izraza, prednost imajo aktualni župani, meni Tomšič. Foto: RTV SLO
Na soočenjih posamezni kandidati težko pridejo do izraza, prednost imajo aktualni župani, meni Tomšič. Foto: RTV SLO
Kampanja
Nekateri "delajo", drugi bolj "poslušajo", spet tretji so kandidati vseh ... Gesla, ki smo jih že videli ali resnične novosti? Foto: MMC RTV SLO/E. S.

Kampanja poteka precej umirjeno, drugače tudi nisem pričakovala. Stranke in liste v lokalne volitve ne vlagajo dosti denarja, saj se analiza t .i. "cost/benefit" preprosto ne izide.

Marta Kos Marko
Kampanja
Nekateri mimoidoči plakatom radi dodajajo "umetniške" elemente. Foto: MMC RTV SLO/E. S.

Spomnimo se samo zadnjih državnozborskih volitev, ko je t. i. levica prišla do zmage tako rekoč v zadnjih dneh. Tudi na zadnjih lokalnih volitvah so zgodila nekatera velika presenečenja, ko na koncu ni zmagal tisti, ki je veljal za favorita, denimo v Mariboru ali Kranju.

Matevž Tomšič

Politični analitik Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije je prepričan, da je bila kampanja celo nekoliko anemična, kandidati pa niti niso imeli veliko priložnosti, da bi se soočili. "Na nacionalni televiziji je bilo le eno takšno soočenje, na katerem pa je nastopila vsa množica županskih kandidatov, tako da je bilo za vsakega posameznega kandidata zelo malo prostora. V takšnih razmerah pa so aktualni župani samodejno v prednosti," je dejal za MMC.

Strokovnjakinja za komuniciranje in predavateljica na London School of Public Relations Marta Kos Marko pa je za MMC dejala, da je umirjeno kampanjo pričakovala, saj stranke in liste v lokalne volitve ne vlagajo dosti denarja. T. i. analiza "cost/benefit" se preprosto ne izide, je prepričana. "Je pa res, da je volilna kampanja potekala v času dveh dogodkov, ki sta vplivala tako na vsebino boja kot tudi na obliko – poplave in stavka javnega sektorja," dodaja.

Inovativnost: Vse že videno?
Kos Marko je glede inovativnosti izpostavila kampanjo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki gradi na glagolu delati in izpeljavah iz njega. "Predvsem zato, ker opozarja ne le na uspehe in izjemno delavnost župana samega, ampak tudi na vrednoto dela, ki smo jo po osamosvojitvi na marsikaterem področju zelo zanemarili," je pojasnila in pohvalila tudi gesla na priponkah. Tomšič pa meni, da posebne inovativnosti ni bilo zaslediti, saj je vse, s čimer kandidati vabijo volivce, denimo slikanje s stranarskimi prvaki in podpora estadnikov, že videno.

Ima kampanja sploh vpliv na izid?
Pa kampanja sploh vpliva na izid ali so si volivci favorita izbrali že vnaprej? Zlasti za zveste volivce določenih strank po besedah Tomšiča velja zadnje, prav tako so že vnaprej odločeni privrženci določenih političnih osebnosti. "To pa seveda ne pomeni, da volilna kampanja ni pomembna – tako na lokalnih kot na parlamentarnih volitvah. Spomnimo se samo zadnjih državnozborskih volitev, ko je t. i. levica prišla do zmage tako rekoč v zadnjih dneh. Tudi na zadnjih lokalnih volitvah so zgodila nekatera velika presenečenja, ko na koncu ni zmagal tisti, ki je veljal za favorita, denimo v Mariboru ali Kranju. Ni mogoče izključiti, da se kaj takšnega ne bo zgodilo tudi letos," je prepričan.

Marta Kos Marko pa opozarja, da je specifika lokalnih volitev glede na parlamentarne prav v tem, da se glasovi volilcev razdelijo tudi po drugih političnih polih oziroma po nestrankarskih kandidatih. Tako se tudi preference volivcev s parlamentarnih volitev po njenih besedah razdelijo drugače. "Prednost lokalnih volitev je, da kandidatom ni treba voditi kampanje v širšem geografskem okolju, poleg tega so v domačem okolju bolj prepoznavni," dodaja.

Osebni stiki pomembni v manjših krajih, drugod medijska všečnost
V zvezi s tem Tomšič opozarja tudi, da v manjših krajih vse temelji bolj na osebnih stikih, obenem pa je tam kampanja deležna manj medijske pozornosti. Slednja je namreč, tako Tomšič, osredotočena predvsem na Ljubljano in do neke mere na Maribor. Prav zato pa sta medijska všečnost in sposobnost nastopanja pomembnejši za kandidate v večjih mestih, poudarja.

Prednost listam ali strankam?
Tudi sicer se zdi, da da bodo na letošnjih volitvah lokalne liste še bolj prišle do izraza kot pred štirimi leti, kar pomeni, da bodo dobile še večji delež glasov. Tomšič meni, da gre predvsem za posledico razočaranja volivcev nad uveljavljeno politiko, tako vladno kot opozicijsko. "Treba pa je vedeti, da imajo tudi te lokalne liste pogosto prepoznaven politično-ideološki predznak," dodaja Tomšič. Kos Marko pa meni, da je prednost političnih strank v tem, da so bolj prepoznavne, res pa jim to še ne zagotavlja, da njihovi kandidati tudi samodejno dobijo več glasov.

"Poplavljeni" volivci - jezni volivci?
Za nekaj časa so volilno kampanjo "preglasile" tudi poplave. Pa bodo volivci odgovornost pripisali lokalnim oblastem? Čeprav so po besedah Kos Marko poplave vplivale na del kampanje, zdaj o njih ne slišimo več, pa tudi lokalne oblasti zaradi njih ne bodo pretirano na škodi, je prepričana. Tomšič meni podobno; poplave bodo aktualnim oblastnem v poplavljenih krajih morda "odnesle" kak del glasov, a vprašanje je, ali bo to odločilno, odgovarja.

Kampanja poteka precej umirjeno, drugače tudi nisem pričakovala. Stranke in liste v lokalne volitve ne vlagajo dosti denarja, saj se analiza t .i. "cost/benefit" preprosto ne izide.

Marta Kos Marko

Spomnimo se samo zadnjih državnozborskih volitev, ko je t. i. levica prišla do zmage tako rekoč v zadnjih dneh. Tudi na zadnjih lokalnih volitvah so zgodila nekatera velika presenečenja, ko na koncu ni zmagal tisti, ki je veljal za favorita, denimo v Mariboru ali Kranju.

Matevž Tomšič