Dekan Fakultete za družbene vede Anton Grizold je za MMC dejal, da je uporabljena metoda, ko je profesor politologije na FDV-ju Igor Lukšič študente pozval, naj se na dan volitev udeležijo verskih obredov in opazujejo dogajanje, legitimna metoda politološkega opazovanja in učenja senzibilizacije študentov na družbena dogajanja in ni moralno sporno dejanje. Metodo je Lukšič uporabil v izobraževalne namene, politična razprava o pedagoškem delu pa lahko pomeni vmešavanje politike v delo na univerzi, je prepričan Grizold.

Kako to, da razprave ni bilo že prej?
Profesor moralne teologije na Teološki fakulteti Ivan Štuhec se z Grizoldom ne strinja in pravi, da je naloga bila politična, saj so študenti raziskovali politični prostor. Sam se čudi, da se ta razprava ni zgodila že prej, če je res, da so podobne naloge izvajali že več let.

Po Štuhcevem mnenju bi Lukšič moral nalogo zastaviti tako, da bi najprej vse subjekte, ki se jih raziskuje ali opazuje, informiral in pridobil načelno soglasje tudi od raziskovane institucije, v tem primeru Cerkve. Jasno bi bilo treba tudi definirati, kaj je predmet raziskave in čemu služi ter za kakšne namene bo uporabljena, je izpostavil Štuhec.

Štuhec: Spomin na čas preverjanja, kdo gre v cerkev, je še živ
Po mnenju Štuhca se veliko ljudi, ki hodijo k maši, še posebej zjutraj, spominja časov, ko je oblast pošiljala člane Udbe, da so jih pri verskih obredih nadzirali in jih nato diskreditirali, na primer v njihovih službah. Dokler je ta spomin še zelo živ, je treba biti pri takšnih raziskovanjih še posebej previden, nam je povedal Štuhec. Poudaril je še, da bi takšne raziskave javnega mnenja zahtevale korekten odnos do tistega, ki je subjekt raziskave. Raziskovanec mora biti informiran tudi o rezultatih, je pojasnil Štuhec in dodal, da če bi bila metoda raziskovanja pri tej nalogi jasno definirana, bi izzvala manj polemik.

Fakulteta v bran zaposlenim
Fakulteta se bo po Grizoldovih besedah postavila v bran vsem svojim zaposlenim, če bodo neupravičeno in neutemeljeno napadeni, če bodo napadi na njihove zaposlene izkoriščani za napade in blatenje Fakultete za družbene vede ter za kakršno koli politizacijo fakultete.

Štuhec pa meni, da je avtor pri svojem znanstvenem delu avtonomen takrat, ko se drži parametrov svoje stroke in se ne skuša skriti za "plaščem univerzitetne avtonomnosti", ker bi drugače lahko vsak v imenu univerzitetne avtonomije počel, kar bi hotel.

Za mnenje o uporabljenih metodah Igorja Lukšiča smo povprašali tudi predavatelja na Fakulteti za uporabne družbene študije Mateja Makaroviča, a je dejal, da te teme ne želi komentirati.

Univerza v Ljubljani: Lukšičevo delo ni bilo nikoli pod vprašajem
Univerza izključuje hkratno opravljanje izpostavljenih akademskih in političnih vlog. Nobenemu svojemu sodelavcu pa kot zasebniku ne omejuje političnega delovanja. Seveda so predmet raziskovanja in poučevanja na Univerzi tudi politika in politični procesi. Doslej nismo dobili nobene dokumentirane vloge, ki bi postavljala pod vprašaj pedagoško in znanstveno delo prof. Lukšiča tako z metodološkega kot s profesionalno etičnega vidika, so zapisali v službi za stike z javnostjo Univerze v Ljubljani.

Svoboda ustvarjalnosti je temeljna vrednota Univerze
Univerza ščiti akademsko svobodo vseh svojih članov, saj sta med drugim njeni temeljni vrednoti 'akademska svoboda sodelavcev in študentov, posebej svoboda ustvarjalnosti' ter ' avtonomija v odnosu do države, političnih strank, korporacij in cerkva'. Konkretne pritožbe na naše delo in delo naših članov obravnavamo v skladu z načeli strok in profesionalne etike, poudarjajo na univerzi.

A. M./A. S./R. B.