"Pacient mora biti postavljen na prvo mesto, denar mora slediti pacientu," je poudaril kandidat za zdravstvenega ministra. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan je z desetimi glasovi za in štirimi proti prestal predstavitev na pristojnem odboru DZ-ja. V uvodu je kandidat Loredan predstavil svojo ožjo ekipo, ki je sodelovala tudi pri pripravi vsebine, ki se je nato prelila v koalicijsko pogodbo.

"Posebej mi je v čast, da so tako eminentni ljudje, ki so v zdravstvu že nekaj naredili, člani naše ožje ekipe," je dejal Loredan. Izpostavil je dva nekdanja ministra za zdravje Dorjana Marušiča, ki bo vodil novi strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema in čigar naloga bo v 12 mesecih pripraviti vizijo razvoja, in Aleša Šabedra, ki bo imenovan za vršilca dolžnosti vodje urada za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu, Mirto Koželj, ki bo vodila zdravstveni svet, Metko Paragi in Erika Breclja. Vsi razen slednjega so bili ob kandidatu za ministra tudi prisotni na seji odbora za zdravstvo. "Ekipa je v celoti postavljena. Če bo šlo vse v časovnih okvirih, je s sedanjim ministrom dogovorjeno, da opravimo primopredajo v četrtek ob 11. uri, na ministrstvo pridemo z ekipo in takoj začnemo delo," je napovedal Bešič Loredan.

V okviru svoje predstavitve je napovedal tudi spremembo organizacije ministrstva za zdravje. Pojasnil je, da bo imelo ministrstvo tri državne sekretarje. Stomatolog in asistent na ljubljanski medicinski fakulteti Tadej Osterc bo pokrival sekundarno in terciarno raven, dosedanja predsednica Socialne zbornice Slovenije in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik bo zadolžena za primarno raven in DSO-je, nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo in ambulantnega centra v mariborskem kliničnem centru Aleksandra Lah Topolšek pa bo pokrivala zdravstveno nego.

Bešič Loredan je v roku enega meseca napovedal tudi spremembo organizacije ministrstva za zdravje. "Direktorat za javno zdravje ostane in bo v sodelovanju z NIJZ-jem razdelil kompetence in delo. Ključni direktorat bo direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bomo okrepili. Direktorata za razvoj ne bo več, prav tako ne direktorata za ekonomiko v zdravstvu. Ustanovili bomo urad za nadzor nabave in kakovosti v zdravstvu, ki bo za leto ali leto in pol spadal pod ministrstvo za zdravje, potem pa bo prešel na agencijo in bo zunaj ministrstva za zdravje. Namesto dveh direktoratov, ki bosta ukinjena, bo ustanovljen nov direktorat za zdravstveno nego," je ključne spremembe povzel kandidat za ministra.

Napovedal je tudi iskanje novega modela delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Z najširšim mogočim dialogom skušamo priti do nekega novega zdravstvenega sistema, do financiranja, mreže izvajalcev, kadrov v zdravstvu, želimo implementirati sodobne modele plačevanja zdravstvenih storitev, najprej v ambulantnem delu," je dejal. Njegov načrt je, da bi po dveh letih prišli do kataloga vseh storitev, kjer bi bile vse storitve ovrednotene s ceno, in ne s točkami, kjer bi bile storitve primerljive in bi izvajalci za isto storitev dobili plačano isto ceno. To bi po njegovih besedah pomenilo tudi konec pavšalnega plačevanja storitev terciarne ravni.

Bešič Loredan uspešen pred odborom DZ-ja

"Morda smo na točki, ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve"

Kandidat za ministra Danijel Bešič Loredan se bo z ekipo lotil tudi sistemske prenove zdravstvenega sistema, je napovedal. Pred tem bo, kot je dejal, sistem po dveletni epidemiji covida-19 treba znova zagnati, saj ta še vedno ne deluje s polno zmogljivostjo. V ta namen že pripravljajo interventni zakon. Osnutek omenjenega zakona za zdravstvo je delno že spisan. Z njim bodo med drugim za zdravstvo namenili 500 milijonov evrov, pričakovati je tudi ukrepe za okrepitev primarne ravni.

"Covid je v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema – ne strokovnih, ampak organizacijskih slabosti," je dejal Bešič Loredan in poudaril, da je sistem izčrpan, kader je na robu zmogljivosti. "Imamo pravzaprav izredno stanje na področju primarne medicine in področju urgentnih centrov. Morda smo na točki, ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve. Skoraj gotovo smo tudi na točki, ko nam ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje toliko spremeni, da je potem nepopravljivo," je dejal in dodal, da za rešitev tega ne obstaja "čarobna palica".

Najožjo ekipo bodočega ministra za zdravje Danjela Bešiča Loredana bosta sestavljala tudi dva nekdanja zdravstvena ministra – Aleš Šabeder (na sliki) in Dorjan Marušič. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Najožjo ekipo bodočega ministra za zdravje Danjela Bešiča Loredana bosta sestavljala tudi dva nekdanja zdravstvena ministra – Aleš Šabeder (na sliki) in Dorjan Marušič. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Naša ekipa in predsednik vlade bi radi razbili tabu, ki je prisoten že 30 let – da se v zdravstvu ničesar ne da spremeniti, da je zdravstveni sistem nedotakljiv," je napovedal. Poudaril je, da se vselej govori o lobijih in interesnih skupinah, nihče pa še na nikogar ni pokazal s prstom. "Vemo, kdo so, vemo, kje so, vemo, kako so, nimamo pa mehanizma, da v to posežemo," je bil jasen. Kot ključne je izpostavil tudi investicije v zdravstvu. "Vsi vemo, da je načrt za investicijo dveh milijard v prihodnjih desetih letih lepo zapisan, je pa vprašanje, kako bomo paciente do takrat zdravili, ali bomo sposobni dvigniti raven," je opozoril.

Po mnenju njegove ekipe je ključna težava tudi neenakovredna obravnava bolnikov, ki se je pojavila med epidemijo. "Bolniki s covidom so bili oskrbljeni, marsikdo, ki ni imel covida, ni prišel do zdravstvene oskrbe," je dejal in dodal, da se je sistem v dveh letih covidne strategije ustavil. "Žal se seveda tudi zavedamo, da takega sistema ni mogoče pognati, da bi se storitve opravljale na taki ravni, kot so se v letih 2018 ali 2019," je dodal. Izpostavil je tudi težave duševnega zdravja, ki po njegovih besedah deloma izhajajo tudi iz ustavitve preventivnih programov na področju otrok in mladostnikov.

"Vse to danes imamo, vendar tako je stanje," je dejal in v nadaljevanju predstavil svoj načrt, kako sistem spraviti na raven, na kateri bodo vsi ljudje ponovno prišli do zdravnika in imeli na voljo enakovredno obravnavo in sistem, iz katerega ljudje ne bodo odhajali in storitev opravljali zunaj njega. Napovedal je tudi novo covidno strategijo za morebitni nov jesenski val. Bešič Loredan je v svoji predstavitvi izpostavil tudi staranje prebivalstva. "Čez 20 let bomo imeli bistveno več starostnikov, kot jih imamo danes," je dejal in opozoril, da v Sloveniji nimamo razvite in vpeljane geriatrije, prav tako ne izvedljivega zakona o dolgotrajni oskrbi, primanjkuje pa tudi negovalnih postelj za oskrbo starostnikov.

"Vodenje epidemije bo prevzel NIJZ"

Med prioritetnimi nalogami, ki se jih bodo na ministrstvu za zdravje lotili nemudoma, je priprava covidne strategije. "Jeseni bo neki šesti val, kako hud bo, kaj se bo zgodilo, tudi epidemiologi ne vedo. Najverjetneje bo nekaj zmernega, lahko pa se nam pojavi tudi kaj hujšega," je dejal. Napovedal je, da se bo vodenje covidne strategije preselilo na NIJZ, kjer bo tudi strokovna skupina. "To zgodbo bo vodil dr. Fafangel s svojo skupino, na ministrstvu za zdravje pa bo imenovana skupina v sodelovanju z NIJZ-jem, v kateri bomo na primarni, sekundarni, terciarni ravni in tudi v povezavi z DSO-ji skušali zagotoviti zadostno število postelj, ne da bi ustavljali sistem," je napovedal.

Kot je povedal v oddaji Odmevi na TV Slovenija, bo skupino na ministrstvu vodil Robert Carotta, ki je bil koordinator covidnih bolnišničnih postelj med zadnjimi epidemičnimi valovi.

Jasna strategija, kako bo potekal spopad z novim valom covida-19, bo po besedah Loredana predstavljena najpozneje 15. septembra. Prva predstavitev strateških usmeritev bo sicer po njegovih napovedih predvidoma predstavljena že v juniju. Poudaril je, da bo strategija temeljila na stroki in se nato po septembru ne bo spreminjala, kot smo bili temu priča v prejšnjih valovih epidemije. Pojasnil je tudi, da bodo sporočila za javnost in novinarske konference stroke in vlade oziroma ministrstva ločeni, in poudaril, da bo upoštevano predvsem mnenje stroke.

"Zavedamo se, da če pride do zaprtja sistema, kar se nam je zgodilo že dve leti, je tega sistema žal konec. Vse medicinske sestre nam bodo odšle iz bolnišnic, bolniki se ne bodo imeli kje zdraviti," je dejal in podčrtal, da bo ključna prioriteta, da bodo jeseni do zdravstvene oskrbe prišli vsi, ki bodo jo potrebovali, da bodo tudi v DSO-jih stvari potekale kar se da normalno, da se ne bodo zapirale šole in ustavljalo družbe nasploh. "To po našem mnenju ni potrebno," je dodal.

Pogovor z Danijelom Bešičem Loredanom v Odmevih

Reševanje težav primarnega zdravstva

Kot drugo prioriteto, ki jo po pomembnosti postavlja ob bok pripravi covidne strategije, je Danijel Bešič Loredan izpostavil urejanje področja primarne medicine. "Vse veje medicine na primarni ravni so za mlade zdravnike popolnoma nezanimive. Na razpise se ne prijavlja nihče," je opozoril in dodal, da se na zapostavljanje primarne medicine opozarja že dolgo, a opozorila niso bila uslišana. "Danes imamo žal stanje, kjer je več kot 130 tisoč ljudi brez opredeljenega zdravnika, kjer družinskih zdravnikov ni, kjer se kolegi ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine," je orisal situacijo.

Pri tem, kako upoštevati zahteve mladih zdravnikov, jih zadržati v sistemu in spodbuditi k specializaciji iz družinske medicine, se je navezal na manifest Mladih zdravnikov, ki je bil objavljen aprila. "Mladi zdravniki si želijo, da vpeljemo kakovost v naš zdravstveni sistem – želijo si čas, standarde in normative dela ter vzpostavitev sistema nadzora kakovosti. Tudi zanje je ključno, da vendarle pridemo do točke, ko zdravniška napaka ni tabu, ampak da pridemo do tega, da napako opredelimo, da je popolnoma jasna in da ni nekaj, česar bi se morali zdravniki sramovati," je povzel. "Šele na peto točko so mladi zdravniki dali primerno finančno vrednotenje zdravniškega dela, tako za zdravnike kot tudi za vse druge zdravstvene delavce," je dejal in dodal, da si mladi zdravniki ob tem želijo še večjo skrb za človeške vire v zdravju, naslavljanje problematike javnega naročanja in celovito reformo zavoda za zdravstveno zavarovanje.

"Če primarna raven medicine ne deluje, ljudje iščejo pomoč v urgentnih centrih," je dejal Bešič Loredan in pojasnil, da je tam zelo malo zdravnikov urgentne medicine, temveč so tam večinoma internisti, ki jih nato primanjkuje v bolnišnicah. Napovedal je, da bo ekipa ministrstva za zdravje rešitve za izboljšanje stanja tako na primarni kot sekundarni ravni iskala v sodelovanju z zdravniki samimi.

Med predlaganimi ukrepi so poleg omenjene dodatne investicije v vrednosti 500 milijonov evrov v prihodnjih 18 mesecih še razglasitev deficitarnih poklicev, povečanje števila glavarinskih količnikov na 2400 ob zagotovitvi dodatnega administrativnega kadra oz. kadra zdravstvene nege, sklenitev koncesij za nedoločen čas, zagotovitev ambulant za bolnike, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je naštel. Z okrepitvijo primarne ravni zdravstva ob tem računajo na razbremenitev sekundarne ravni oz. urgentnih centrov, kjer bolniki ob nedostopnosti do družinskih zdravnikov pogosto iščejo zdravniško pomoč

Vzpostavljanje sistema za spremljanje in krajšanje čakalnih vrst

"S čakalnimi vrstami se slovenska politika in slovensko zdravstvo ubadata že 15 let," je dejal kandidat za zdravstvenega ministra in napovedal, da bo tudi to ena od ključnih točk njegovega delovanja. "Skozi dialog in komunikacijo bomo na ministrstvu skušali vpeljati, da bomo z akterji v zdravstvenem sistemu začeli določati maksimalne čakalne dobe kot ukrep zdravstvene politike, ki bi nato v doglednem času privedla do skrajšanja čakalnih dob," je napovedal. Osnovna težava po besedah Bešiča Loredana je, da sistem vodenja čakalnih dob ne deluje. "Nimamo sistema, kjer bi točno vedeli, koliko ljudi čaka," je dejal. Opozoril je, da je covidno situacijo s čakalnimi dobami še poslabšal in da v Sloveniji ni niti nadzora nad maksimalno dopustnimi čakalnimi dobami.

Prvi korak bo plačilo vseh opravljenih storitev v letih 2022 in 2023, kar bo po napovedih bodočega ministra opravljeno z aneksom. "Ne bo več zgornje meje. Stimuliralo bomo seveda ustanove, da pridejo do 100-odstotne realizacije in preko, šli bomo na teren," je napovedal. Po njegovih besedah je sicer ključna težava ta, da zdravstveni sistem tudi po epidemiji ne deluje s polno zmogljivostjo. Poleg tega se osrednje ustanove spopadajo s finančnim minusom in pomanjkanjem kadra.

Kot še eno osrednjo točko svojega načrta za vodenje zdravstvenega ministrstva je predstavil urejanje področja zdravstvene nege, ki je po njegovih besedah prišlo do kritične točke. "V približno osmih letih ali nekoliko manj se bo upokojilo 40 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. Mladih ni, novih sester ni. Če nam tega danes ne uspe zajeziti, to pomeni pomanjkanje kadra, kar nam nikakor ne bo uspelo rešiti," je opozoril. Pri reševanju problematike je napovedal sistemski pristop, v ta namen pa bo imenoval tudi državno sekretarko, ki bo pristojna izključno za področje zdravstvene nege, na ministrstvu se bo ustanovil tudi urad za zdravstveno nego, vzpostavilo pa se bo sodelovanje z deležniki v sistemu. Loredan je poudaril, da se zaveda, da vzrok za slabo stanje delno tiči v porušenih plačnih razmerjih med zdravstvenimi delavci. Z reševanjem porušenih razmerij se bo po njegovih napovedih sicer ukvarjala celotna vladna ekipa, ne zgolj ministrstvo za zdravje. Poudaril je, da zdravstveni sistem razume kot celoto, ne zgolj kot zdravnike.

Povečan nadzor nad kakovostjo in nabavami v zdravstvu

Med ključnimi točkami je tudi sprememba nadzora v ustanovah, katerih ustanoviteljica je država. To problematiko bo po napovedih Bešiča Loredana zajel interventni zakon, ki bo poskrbel, da se spremeni sestava svetov zavodov in da njihovi člani postanejo strokovnjaki s posameznih področij. "Kar se nam zdi najpomembneje, je to, da bomo vzporedno ustanovili urad za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu," je dejal. Pojasnil je, da bo urad ustanovljen v najkrajšem mogočem času in bo predstavljal zametek in pravno podlago za ustanovitev agencije za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu. Agencija bi po njegovih napovedih lahko začela delovati v roku enega leta in pol. Nadzor kakovosti in nabave bi se tako z ministrstva za zdravje premaknil v neodvisno agencijo. To bo po njegovih napovedih privedlo do bolj transparentnega in strokovnega delovanja in vodenja bolnišnic.

Ob tem je poudaril tudi pomen digitalizacije sistema in napovedal ustanovitev direktorata za digitalizacijo, "kjer bo prioriteta informatizacija zdravstvenega sistema v celoti". Vzpostavljen bo enotni informacijski sistem v zdravstvu, je dejal Loredan in ob tem poudaril, da je trenutno v zdravstvu več kot 100 različnih ponudnikov informacijskih storitev. "Skušali bomo priti do točke, da ta sistem racionaliziramo," je napovedal.

Glede časovnice je ob koncu svoje predstavitve dejal, da se morajo v šestih mesecih pokazati prvi rezultati, marca 2023 mora biti opravljen objektiven povzetek stanja in zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Na podlagi dela v prvih 12 mesecih in ko jim bo zdravstveni sistem "uspelo zbuditi", pa se bodo lotili izhodišč zdravstvene reforme, je napovedal. "Pacient mora biti postavljen na prvo mesto, denar mora slediti pacientu," je poudaril.

"Dvoživke" kot posledica sistemske anomalije

V sklopu vprašanj je Loredan pojasnil tudi svoj pristop k reševanju problematike popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih. "Priti moramo do tega, da v bolnišnicah ustvarimo takšne pogoje, da bodo popoldne kapacitete izkoriščene, da se bo delalo do sedmih, osmih zvečer, da bo kader, ki bo delal pod takimi pogoji v matični ustanovi, enako plačan, kot če gre v prostem času delat k zasebniku," je dejal glede urejanja popoldanskega zdravnikov. Podaril je, da večina zdravnikov v sistemu dela dobro in veliko in zelo neradi slišijo izraz "dvoživke". Dodal je, da sam izraza ne bo uporabljal, ker se mu ne zdi primeren, saj gre predvsem za posledico sistemske anomalije.

"Naša naloga je, da posežemo v sistem," je dejal, a ob tem opomnil, da bi radikalni poseg v sistem tem trenutku sicer pomenil njegov konec. Predvsem je treba sprejeti to, da mora biti v središču zdravstvenega sistema bolnik, je ponovil. Nujno se mu zdi pridobiti objektiven posnetek zmogljivosti zdravstvenega sistema kot celote. "Se pravi, kje je zgornja meja mogočega državnih zdravstvenih ustanov, lokalne skupnosti, koliko naj naredijo koncesionarji – vse to bomo morali dati na papir in tam iskati sistemsko rešitev," je dejal. "Priti moramo do točke, ko za javni denar opravljamo javno storitev, ki je definirana. Seveda moramo priti do točke, ko imamo močne, vitalne, dobro vodene, organizirane, izkoriščene, po možnosti prenovljene državne ustanove, in vedeti moramo, kje je njihova zgornja meja. Ko bomo to vedeli, lahko spremenimo tipologijo zdravstvenega sistema" je poudaril.

Članico odbora iz vrst SDS-a Jelko Godec je med drugim zanimalo, kaj bo drugače pri vodenju covidne strategije. Kot je dejala, bo stroka pripravila predloge, ampak odločitev mora na koncu sprejeti vlada. "To je bilo doslej enako, kaj boste torej drugače storili," je vprašala kandidata za ministra. Bešič Loredan je ponovil, da bo NIJZ komuniciral prek svojih kanalov in da se stališče stroke ne bo spreminjalo čez noč. "Tudi če vlada pritisne na to, se stališče stroke ne bo spremenilo," je poudaril. Dodal je, da bodo strokovne usmeritve zapisane in predstavljene septembra. "Vlada je pa seveda tista, ki mora sprejemati odločitve, zaščititi zdravstvene ustanove in ljudi," je dejal.

Jelko Godec je zanimalo tudi, ali kandidat podpira liberalizacijo uporabe konoplje za medicinske namene, kakšno je njegovo stališče do splava in kakšno do evtanazije. Kot je dejal Loredan, želijo s podzakonskimi akti uporabo konoplje omogočiti zgolj za uporabo za medicinske namene. "Splav je pravica žensk, ki danes v Sloveniji obstaja, in v to ne bomo posegali," je odgovoril na vprašanje o tem, kakšno je njegovo stališče do splava. Glede evtanazije pa je dejal, da je to "širok družbeni problem, ki terja pametne odgovore". Dodal je, da pametnih odgovorov trenutno ni in da bo pri tem najprej dobiti širok družben konsenz.

Zadnji dan zaslišanj ministrskih kandidatov

Pred parlamentarnimi odbori so se na tretji dan zaslišanj pred matičnimi odbori predstavili še zadnji ministrski kandidati. Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so zjutraj najprej prisluhnili kandidatu za ministra za infrastrukturo Bojanu Kumru, nato pa ob 13. uri še kandidatu za ministra za okolje in prostor Urošu Brežanu.

Ob 9. uri se je pred pristojnim odborom predstavila tudi kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Ob 13. uri je zaslišanje pred člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide opravil kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca.

Zadnji dve zaslišanji, ob kandidatu za zdravstvenega se je predstavila udi kandidatka za novo kulturno ministrico Asta Vrečko, sta se začeli ob 17. uri.

Prisegli naj bi že v sredo

Nova vlada bo imela po načrtih strank prihodnje koalicije tri dodatne resorje, vendar namerava zaradi predloga stranke SDS-a za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi začasno delovati po veljavnem razrezu. Iz kvote Gibanja Svoboda je 11 kandidatov, iz SD-ja štiri in iz Levice dva. Če bo DZ predlaganih 17 kandidatov v sredo potrdil, bodo prisegli še istega dne.