Odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor je po predstavitvi in razpravi z devetimi glasovi za in štirimi proti podprl Uroša Brežana za ministra za okolje in prostor.

Brežan je opis svojih načrtov na ministrstvu za okolje in prostor začel s sodelovanjem s civilno družbo in njenim vključevanjem v proces odločanja. Po njegovih besedah gre za temelj za uspešno reševanje zastavljenih ciljev v okolju in prostoru. "Za uspešen razvoj področij, ki jih pokriva MOP, je po mojem mnenju potreben širok družbeni konsenz. Zavedam se, da je različne poglede deležnikov mogoče uskladiti le z dialogom, vztrajnostjo in medsebojnim spoštovanjem."

Bržan je med ključnimi področji, ki jih pokriva MOP, nato poudaril: varstvo okolja, ohranjanje narave in vode, naložbe in prostorsko načrtovanje ter soočanje s podnebnimi spremembami.

V prvem sklopu predstavitve se je osredotočil na varstvo narave in ohranjanje okolja. "Ti dve področji sta ključni predpogoj za podnebno odpornost, kakovost bivanja in dolgoročno vzdržen razvoj naše države. Dobro stanje voda, zraka in tal je, tako kot ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, pomembno za kakovost našega življenja in za življenja prihodnjih generacij." Zato moramo naravne vire izkoriščati skrajno odgovorno, je dodal Brežan.

Na področju varstva narave bo treba izboljšati učinkovitost upravljanja z zavarovanimi območji in nadzor nad stanjem okolja in narave. "S sistemskimi ukrepi bomo zmanjševali pritiske na naravo," in sicer z namenom, da se ohranijo gozdni, vodni in travniški habitati in se zaustavi slabšanje stanja živalskih in rastlinskih vrst. Vzpostaviti namerava sistem varstva narave in nadzora, ki bo zagotavljal zgodnje odkrivanje pritiskov in vnaprej preprečeval škodo. "Tako se bomo izognili kasnejšim ukrepom za novo vzpostavljanje življenjskih okolij."

Brežan je napovedal noveliranje zakona o ohranjanju narave (ZON) in vzpostavitev učinkovitega naravovarstvenega nadzora tudi izven zavarovanih območij in v gozdovih. "Za učinkovito delo v naravovarstvenem in okoljevarstvenem področju in pri urejanju prostora potrebujemo enotne baze bioloških in naravovarstvenih podatkov. Zato se zavzemam za vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema, kar je ključno za izvajanje politik na tem področju."

Ker je čisto okolje tudi ključnega pomena za zdravje ljudi, je Brežan poudaril pomen sanacij onesnaženih območij ter preprečevanje novih degradacij okolja. Napovedal je tudi nekaj sprememb v noveli zakona o varstvu okolja, ki je bila sprejeta pred kratkim in uresničiti cilje, ki smo si jih zadali na ravni EU-ja.

Med glavnimi nalogami MOP-a je Brežan poudaril tudi boljše obvladovanje emisij, in sicer z neodvisnim izvajanjem monitoringa emisij. Izpostavil je Anhovo, kjer je kredibilnost meritev vprašljiva. Zato bo treba povrniti tudi zaupanje v inštitucije, ki tovrstne meritve izvajajo.

Krožno gospodarstvo in odpadki

Brežan se je nato osredotočil na krožno gospodarstvo. "Uspešnost prehoda v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo bo močno odvisno od zanesljivosti oskrbe s surovinami," je dejal Brežan. To pomeni, da bo treba zmanjševati rabo snovi in energije ter bolje izkoriščati sekundarne surovine in odpadke. "Polna uvedba krožnega gospodarstva bo naši družbi omogočila dejanski trajnostni razvoj."

"Za odpadke, ki jih proizvajamo, moramo poskrbeti sami," je dejal Brežan, ki ne podpira odvisnosti pri urejanju problematike od tujih držav. Ob tem ne izključuje možnosti, da se odpadke energetsko predela "v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in predhodnim sortiranjem".

Napovedal je tudi učinkovito ravnanje z blatom iz čistilnih naprav in vsaj delno izrabo fosforja. "Uvedli bomo kavcijski sistem za embalažo pijač ter preučili možnost kavcijskega sistema tudi za ostale vrste odpadkov."

Urejanje voda

Brežan je dejal, da namerava dokončno uveljaviti pravico do čiste pitne vode in za prebivalce slovenske Istre in Krasa zagotoviti oskrbo z vodo tudi v sušnih obdobjih. Treba se bo prilagoditi tudi vremenskim ujmam in naravnim nesrečam, ki so posledica podnebnih sprememb. "Za obvladovanje vode v mestih in naseljih moramo prilagoditi pozidavo različnim območjem, nasloviti urbano odvodnjo, ločiti padavinsko vodo od komunalne in zagnati gradnjo modrozelene infrastrukture," je napovedal.

Pohvalil je delo dosedanje vlade pri načrtu za okrevanje in odpornost in rabi sredstev evropske kohezijske politike. "Na področju voda imamo v načrtu razvojnih programov predvidenih 310 milijonov evrov za naložbe v poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture," je spomnil. Pravi se mu zdi tudi začrtan partnerski pristop z občinami. Ključen izziv je upravne postopke izvesti do konca leta 2023, naložbe pa do konca leta 2025. "To bo težka naloga," je priznal.

Predvidenih je tudi 418 milijonov evrov kohezijskih sredstev za namene, ki jih pokriva ministrstvo za okolje in prostor – tu je vključena pitna voda, poplavna varnost in odvajanje in čiščenje poplavnih voda.

Največji razvojni izziv so po besedah Brežana podnebne spremembe. Na tem področju je med drugim napovedal sprejem podnebnega zakona ter kadrovsko in finančno okrepitev institucij, kot je Eko sklad. Obljublja tudi novelacijo programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Prostorska, gradbena, stanovanjska politika

Prostorska politika mora ponovno postati suverena javna politika, ki daje prednost javnim in skupnim interesom pred zasebnimi in javnimi, je dejal Brežan. Kot prioritetno vidi umeščanje javne infrastrukture in obnovljivih virov energije v prostor.

V gradbeni politiki je kandidat med drugim izpostavil povezovanje inštitucij. "Urejanja prostora – od načrtovanja, graditve in rabe – mora postati bolj razumljivo čim širšemu krogu skupnosti," je prepričan. Zavzel se je tudi za pospeševanje revitalizacije zemljišč in ponovne rabe že pozidanih in degradiranih območij.

Pri stanovanjski politiki je obljubil sprejem in implementacijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. To delo je v veliki meri že končano, nadgraditi pa ga bo treba z akcijskim načrtom.

Brežan je poudaril še celovit strateški načrt za reševanje stanovanjske krize, ki temelji na gradnji in obnovi javnih najemnih stanovanj. "Izdelali bomo celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje Stanovanjskega sklada RS ter podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030," je dejal. Med nalogami je tudi digitalizacija oz. ureditev katastrskih evidenc, kar bi omogočilo tudi pravičen nepremičninski davek.

Uroš Brežan, minister za okolje in prostor iz kvote Gibanja Svoboda

Rojen je bil 2. aprila 1972. Po končani gimnaziji v Tolminu je študiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in jo zaključil z diplomsko nalogo o trženju Posočja kot turistične destinacije. Za župana Občine Tolmin je bil prvič izvoljen leta 2006, trenutno pa služi četrti mandat na tem položaju. Od leta 2004 do 2014 je bil podpredsednik Stranke mladih Slovenije, na tokratnih volitvah v DZ pa je kot kandidat Gibanja Svoboda v volilnem okraju Tolmin zbral 33 odstotkov glasov. V mandatu 2012–2017 je bil član državnega sveta.