"Ko so sredi 80. let prejšnjega stoletja Prispevki za slovenski nacionalni program utemeljili zgodovinsko potrebo po osamosvojitvi Slovenije, so hkrati poudarjali njen evropski kontekst. Zamisli o slovenski naciji ni navdihovala težnja po nacionalistični osamitvi, marveč želja po osamosvojitvi in pridružitvi demokratičnim evropskim narodom in državam," je na posvetu v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) spomnil predsednik države Borut Pahor in dodal, da je bila ta presoja tudi odločilna.

Tako je opozoril na razglasitev lastne države, na polnopravnost članstva v Evropski uniji (EU), evroobmočja in schengenskega območja ter dejal, da bi površni opazovalec utegnil zato napačno meniti, da je glede usode naroda in države tako rekoč konec zgodovine in da bo vse samo še njeno samodejno recikliranje.

"Finančna, begunska in varnostna kriza EU-ja so v zadnjih letih tako površno sklepanje postavile pod velik vprašaj. Ne gre samo za manj predvidljivo prihodnost Slovenije v EU-ju, temveč za bistveno manj predvidljivo prihodnost Evropske unije same. Tvegam mnenje, da so prej omenjene krize tudi posledica neučinkovitosti obstoječe institucionalne ureditve," je poudaril Pahor.

Nova ustavna pobuda
Ugotavlja, da je za dolgoročni obstoj in krepitev EU-ja potrebna tudi njena institucionalna reforma in da je pravi čas za Ljubljansko pobudo za začetek procesa za sprejem nove ustave povezave, katere podpisnik je tudi sam.

V tem smislu je mogoče do določene mere vleči vzporednice med tedanjimi Prispevki za slovenski nacionalni program in Ljubljansko pobudo. Za Pahorja je bistveno, da sta oba dokumenta nastala v času, ko se je zdelo samoumevno nadaljevanje nekega sistema nemogoče. Meni, da je velik pomen Ljubljanske pobude v tem, da je presekala intelektualno in politično molčečnost glede alternativ razkrajanju EU-ja.

Jambrek: Vzpon in zaton neke generacije
O novi evropski ustavi in 57. številki Nove revije "z mislijo o vzponu in zatonu neke generacije" je spregovoril tudi nekdanji ustavni sodnik in avtor nove evropske ustave Peter Jambrek. Kot je dejal, so se pred 30 leti zavzemali za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. V nadaljevanju je opozoril na pomanjkljivosti Evrope oziroma na neodgovorno birokracijo in pomanjkanje demokratične legitimnosti. Zato je navdih nove ustavne ureditve EU črpal iz ameriškega političnega sistema, ki jih je prilagodil evropskim razmeram, je dejal.

Grafenauer o novi zasnovi slovenstva
Tedanji glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer je na kratko povzel ozadje dogajanj leta 1987 in med drugim dejal, da je 57. številka prinesla novo koncepcijo slovenstva. Zdaj smo "družba z nizkim stanjem duha, pogojena z mentalno bedo". Prepričan je, da smo "civilizacijsko pohabljena nacija, kjer se laž in resnica prekrivata in tvorita našo virtualno resničnost". Opozoril je, da je tudi slovenska vloga v EU-ju zelo dvoumna, če ne bomo znali trdno postaviti tistih izhodišč, ki so vezana na našo identiteto in naše interese.

Rupel: Evropa se ukvarja z migrantsko krizo
Tedanji odgovorni urednik Nove revije Dimitrij Rupel je v svojem prispevku opozoril, da v EU-ju primanjkuje državnikov, ki bi uredili in disciplinirali evropsko politično prizorišče in navdušili evropsko občinstvo z jasnim programom, da bi se poistovetilo z Evropo. Glede na to, da se evropske razprave ukvarjajo z migrantsko krizo, bi se morali v Evropi po njegovih besedah posvetiti skrbi za varnost, organizaciji čvrste obrambe, opustiti birokratsko vodenje in prebuditi občutek za varnost evropskih meja.

Mencinger: EU je tam, kjer je bila Jugoslavija
Evropa ima po oceni ekonomista Jožeta Mencingerja več težav in je približno tam, kjer je bila Jugoslavija sredi 80. let - v popolni negotovosti. Prepričan je, da težave niso v evroskeptikih, ampak v ideološki konstrukciji realnosti, ki je ni. Ta se kaže v evropskih strategijah, ki nimajo nobene zveze z realnostjo in v ustanavljanju različnih unij. "Vsiliti hočejo enaka pravila za različne države, težava Slovenije je, da nikdar ne reče ne, ampak se bolj ali manj podreja vsemu, kar reče Evropska komisija," pravi Mencinger.

Na začetku celodnevnega posveta je sicer udeležence, med katerimi je bil tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, pozdravil predsednik SAZU-ja Tadej Bajd. Opozoril je na dvojni pomen posveta: zaznamovanje 30. obletnice 57. številke Nove revije in na razpravo o prihodnosti slovenskega naroda v prenovljeni Evropi v drugem delu posveta. Skrb za prihodnost Slovenije in za prenovo Evrope je po njegovih besedah tudi pomembna naloga SAZU-ja, pa tudi svetovanje politikom na vseh področjih.