Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da številna podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.

Sorodna novica Cigler Kralj: Subvencije za dvig minimalne plače. GZS: Nezadovoljstvo zaradi dodatka.

Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.

Breme dviga minimalne plače bo prevzela države

Kot novo kompromisno rešitev med interesi zaposlenih in delodajalcev je minister Janez Cigler Kralj napovedal, da bo subvencioniranje dviga minimalne plače eden od ključnih ukrepov v okviru nastajajočega predloga osmega protikoronskega zakona. Da bo država pomagala prevzeti del bremena zaradi dviga minimalne plače, je pristojni minister potrdil tudi na popoldanski novinarski konferenci na Brdu pri Kranju. Minister je socialnim partnerjem predtem predstavil predlog, na podlagi katerega bo bruto znesek minimalne plače po novem določen pri 1024,24 evra, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov – minister se je torej odločil za najmanjši mogoči dvig, kot ga določa zakon. Da se pred določitvijo konkretne višine minimalne plače v bruto znesku posvetuje s socialnimi partnerji, ministru nalaga zakon o minimalni plači. Sklep o novi višini minimalne plače mora biti objavljen najpozneje do 31. januarja.

"Ker bo to velika obremenitev za delodajalce, bomo v osmem protikoronskem svežnju prevzeli del bremena na način, da bomo sprejeli ukrep, s katerim bomo najnižjo osnovo za socialne prispevke s sedanjih 60 odstotkov povprečne plače znižali na višino minimalne plače. Ocenjujemo, da bomo s tem prevzeli približno 40 odstotkov tega bremena dviga minimalne plače v 2021, predlagani ukrep bo veljal do konca junija, vlada pa bo lahko ta ukrep s sklepom podaljšala še za dodatnih šest mesecev," je pojasnil Cigler Kralj.

Čakanje na delo do konca aprila 2021

Ob tem je drugi nosilni ukrep osmega protikoronskega svežnja tudi podaljšanje čakanja na delo od doma oz. 80-odstotno povračilo nadomestila za čakanje na delo za zaposlene. Ker vlada pomembnejše okrevanje gospodarstva pričakuje v drugi polovici leta, predlaga, da se možnost uporabe ukrepa čakanja na delo podaljša do konca aprila 2021. Po oceni Ciglerja Kralja je to "še kako pomemben ukrep", saj je v januarju prispelo več kot 11 tisoč vlog delodajalcev za okoli 40 tisoč zaposlenih. "Lahko si mislimo, da s tem ukrepom bistveno pripomoremo k ohranitvi delovnih mest," je prepričan minister.

Ob tem pristojni predlagajo še nekatere druge ukrepe: skrajšani delovni čas bi lahko v primeru sprejetja PKP 8 od 1. februarja 2021 uporabili tudi nosilci kmetijske dejavnosti, ki zaposlujejo ljudi na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot je pojasnil minister, gre predvsem za kmetije, katerih gonilna dejavnost je turizem, ki trenutno zaradi epidemije ne deluje. Dopolnili so tudi seznam prejemnikov enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke z manjkajočo kategorijo polnoletnih dijakov.

V veljavi pa bi ostali tudi nekateri že sprejeti ukrepi za blaženje posledic epidemije covida-19, in sicer prejem UTD-ja za samostojne podjetnike in povračilo stroškov.

OZS: Zadovoljni, da se je minister odločil za najmanjši mogoči dvig

Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je medtem izrazil zadovoljstvo, da se je minister odločil za najmanjši mogoči dvig minimalne plače, kot ga omogoča zakon. Pričakuje pa, da bo država uresničila napoved o subvencioniranju dviga.

Tudi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je ocenil, da je ministrova odločitev glede na zakonske določbe korektna. Nekateri delodajalci so na današnjem posvetu z ministrom sicer vztrajali pri zamrznitvi minimalne plače, je dodal.

Sindikati ministru medtem očitajo, da je odločitev o novi višini sprejel že pred posvetovanjem s socialnimi partnerji, saj je dvig napovedal že na začetku sestanka. Kot je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, jih moti tudi to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih leta 2017, ki tako ne upoštevajo podražitev od takrat.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so pretekli teden izrazili pričakovanje, da bo minimalna plača znašala vsaj 847 evrov neto, kar bi pomenilo skoraj zgornjo mejo razpona okvirnega pričakovanega zneska, ki je bil med 736 in 859 evri neto.