Finančni minister Dušan Mramor je na izredni seji zavrnil očitke o netransparentnem upravljanju državnega premoženja. Foto: BoBo
Finančni minister Dušan Mramor je na izredni seji zavrnil očitke o netransparentnem upravljanju državnega premoženja. Foto: BoBo
Poslanci o transparentnosti upravljanja s premoženjem

V SDS-u, NSi-ju in skupini nepovezanih poslancev, ki so tudi sklicali današnjo izredno sejo, so prepričani, da aktualno upravljanje državnega premoženja poteka nepregledno in neskladno s strategijo za upravljanje kapitalskih naložb. Poslanec SDS-a Marko Pogačnik meni, da vladajoči SMC krši svoje predvolilne obljube o etičnem, moralnem in transparentnem delovanju.

Pogačnika moti prodaja državnega premoženja, ki po njegovem mnenju poteka na netransparenten način ob tveganju, da so kupci neprimerni oziroma neustrezni. "Pod to vlado se državno premoženje prodaja nekim finančnim skladom, ki jih ustanavljajo le nekaj dni pred podpisom pogodbe, prihajajo pa iz davčnih oaz, kot sta Ciper in Luksemburg." Poleg tega pa je kot sporne navedel tudi prenose terjatev do Save iz DUTB-ja na SDH ter pripojitev Probanke in Factor banke k DUTB-ju.

Mramor: Takšne debate škodijo Sloveniji
Mramor je očitke zavrnil, češ da je za odločitve pri upravljanju državnega premoženja pristojen SDH, ki deluje samostojno, vlada pa se vanj ne vmešava. To seveda ne pomeni, da vlada vpliva na delovanje SDH nima, je pritrdil Mramor in dodal, da se je ta vpliv končal z določitvijo širšega okvirja delovanja SDH-ja v okviru strategije upravljanja državnega premoženja in z določitvijo meril za merjenje uspešnosti poslovanja SDH-ja.

Kritičen pa je bil tudi do predlagateljev seje, saj meni, da tovrstne razprave dajejo vtis, da je Slovenija država, kjer se politika neposredno vmešava v podjetja. To po Mramorjevem mnenju zmanjšuje privlačnost Slovenije za neposredne naložbe, ki so potrebne, poslabšuje pa tudi uspešnost privatizacije podjetij v državni lasti. Vse to ima tudi neljube posledice za število in kakovost delovnih mest, gospodarsko rast in blaginjo državljanov.

Mramor prepričal SMC, SD in DeSUS dvomita
Poslanci največje vladne stranke SMC so prepričani, da se državno premoženje upravlja v skladu s koalicijsko pogodbo, so pa o učinkovitosti upravljanja podvomili poslanci koalicijskih SD-ja in DeSUS-a. Tako je poslanec SD-ja Janko Veber dejal, da je prevladal kratkoročni interes čimprejšnje razprodaje bank, letalstva, telekomunikacij in blagovnih znamk, kot so Alpina, Peko in Paloma. V DeSUS-u in SD-ju menijo, da bi to premoženje morali prihraniti kot jamstvo za pokojnine in čimprej ustanoviti demografski sklad.

V NSi-ju pa so razočarani, da vlada ni naredila preloma s politiko "nacionalnega interesa iz preteklih obdobij". Poslanec NSi-ja Jože Horvat je ob tem dejal, da Slovenija po podatkih OECD-ja ostaja med državami z najvišjo ravnjo državnega lastništva v Evropi, s tem lastništvom pa po mnenju Horvata ne zna gospodarno ravnati.

Do upravljanja državnega premoženja so kritični tudi v ZL-ju, kjer jih moti, da med kupci ni strateških partnerjev, temveč zgolj "holdingi, ki večinoma nastopajo kot špekulativni preprodajalci." V ZL-ju si zato prizadevajo za delavsko upravljanje. Nepovezani poslanec Franc Laj pa je kot primer slabe prakse navedel imenovanje direktorja družbe Nafta Lendava, za katerega sploh ni bilo javnega razpisa.

DZ se je po sedmih urah razprave o upravljanju državnega premoženja, razšel brez sklepov.

Poslanci o transparentnosti upravljanja s premoženjem