Senatorka in predstavnica slovenske narodne skupnosti v Italiji Tatjana Rojc je na slovesnosti opozorila na potrebo po ohranjanju spomina na dogodke v Bazovici. "Bazovica nas s svojim zvokom definira kot ljudi v naši hierarhični lestvici vrednot, ki ima od začetka naše zavestne biti za osnovno vodilo svobodo, enakost, bratstvo," je poudarila senatorka in dodala: "Brez bazoviških žrtev bi se naše življenje verjetno nikoli ne razvijalo s tistim prepotrebnim pogumom, uporno ter v spoštovanju do drugih, ki nikoli ni umanjkalo, tudi do tistih, ki ne delijo našega svetovnonazorskega prepričanja."

Po prepričanju Rojčeve naš svet uničujeta preveliko lagodje in "arogantno prepričanje, da je dovolj, da se politika, kultura, gospodarstvo osredotočijo na delitev javnih sredstev našim ustanovam in društvom, da je pomembnejši le kdor bolj nespametno in zgolj v svojo korist dviga glas in omalovaževalno kaže s prstom na druge (...), ki rušilno podtika laži in neti spore med nami, ne predstavi pa nikakršnega načrta ali programskega predloga, da bi ga skupaj predebatirali".

Govorci opozorili na nestrpnost do prebežnikov
Rojčeva je posvarila tudi pred netenjem strahu pred tujci in prebežniki. "Netiti strah pred njimi pomeni netiti strah tudi pred tistimi Primorci, ki so vse od začetka prejšnjega stoletja prepluli oceane v begu pred diktaturo in v iskanju nove bodočnosti," je navedla. Zbranim je še položila na srce, da "noben zakon nam ne bo mogel jamčiti obstoja, nobeno zagotovljeno politično zastopstvo nam ne bo moglo krojiti prihodnosti, če ne bomo strnili svojih misli in postrojili svojih vrst v skupnem načrtovanju svoje prihodnosti in z njo prihodnosti bodočih generacij".

Drugi osrednji govornik, predsednik Novinarskega krožka v Trstu Pierluigi Sabatti je problematiziral odnos italijanske države, ki nikoli ni zares obračunala s svojo fašistično preteklostjo, zaradi česar se danes nekaznovano uporabljajo fašistični simboli in gesla. Posledica tega je po njegovem mnenju rasizem, ki se je tu pokazal v nasilnem odnosu do Slovencev, danes pa je uperjen proti prebežnikom.

Slovesnosti, ki se je začela s prihodom udeležencev spominskega planinskega pohoda, nadaljevala pa se je s kulturno-umetniškim programom in polaganjem vencev pred spomenikom, se je udeležila tudi evropska komisarka Violeta Bulc. S tradicionalnimi spominskimi slovesnostmi v Bazovici vsako leto obudijo spomin na štiri junake, člane tajne organizacije Borba – Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so jih 6. septembra 1930 pri Bazovici ustrelili na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča. Obsojeni so bili zaradi izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste.