Prireditev je povezoval veleposlanik Jožef Kunič. Foto: MMC RTV SLO
Prireditev je povezoval veleposlanik Jožef Kunič. Foto: MMC RTV SLO
Jože Pirjevec
Pirjevec je predstavil nekaj zgodovinskih dejstev o odnosih med državama. Foto: MMC RTV SLO
Jelko Kacin in Katarina Kresal
Predavanja sta se udeležila nekdanji predsednik in sedanja predsednica LDS-a. Foto: MMC RTV SLO
Pahor o civilni iniciativi
Jelko Kacin o odnosih z Italijo

V razpravi z naslovom Meje ni več, kako naprej so predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zbornice Rudi Pavšič, novinar Bogo Samsa, zgodovinar Jože Pirjevec in direktor KB Gorica Boris Peric ob povezovanju predsednika SDMO-ja Jožefa Kuniča predstavili svoje poglede na odnose med državama, potem, ko sta se obe članici Evropske unije, obe imata isto valuto, meje med njima pa niso več nadzorovane.

Profesor zgodovine Jože Pirjevec je menil, da se mačehovski odnos Italije do Slovenije še vedno dogaja, ki je v času, ko sta obe državi v EU-ju, in v času novih odnosov v Evropi postal že anahronizem.

Podpisniki pobude so podprli italijanske zakone o pravicah slovenske manjšine v Italiji, ki prevideva dvojezičnost, med drugim tudi pouk v slovenskih šolah. Pozdravili so dvig sredstev, s katerimi razpolaga slovenska manjšina. Člani SDMO-ja menijo, da je neovirano svobodno gibanje ljudi, blaga in kapitala velika priložnost, da se presežejo zgodovinska nasprotja tako na italijanski kot tudi na slovenski strani. Spodbuditi želijo trajno, strpno in prijateljsko sožitje.

Pri tem pozivajo, da se glavni akterji pri svojih prizadevanjih za interese slovenske manjšine otresejo svojih notranjih ideoloških in strankarskih nasprotij, saj bodo tako še uspešnejši.

Zato so predstavniki civilnega poziva predlagali točke, ki se jim zdijo najpomembnejše pri doseganju zgornjih ciljev:

- sodelovanje izobraževalnih, raziskovalnih, znanstvenih, kulturnih in zdravstvenih dejavnikov na obeh straneh meje, pri čemer predlagajo tesno sodelovanje obmejnih univerz;

- za hitrejšo prebroditev jezikovnih ovir predlagajo ustrezno naravnanost šolskih programov;

- povečati je treba prepustnost prehajanja informacij, doseči večje sodelovanje medijev in s tem omogočiti boljše medsebojno poznavanje;

- izredno pomembno se jim zdi gospodarsko sodelovanje, še posebej na obmejnih območjih;

- racionalna uporaba skupnega morja in s tem povezanih dejavnosti. Pristanišči Trsta in Kopra morata najti možnosti sistemskega povezovanja in specializacije;

Podpisnikov je več
Med podpisniki so tudi druga imena, kot so Dario Cepin, Viljem Černo, Boris Iskra, Miroslav Košuta, Stojan Spetič, Gorazd Vesel, Klavdij Palčič, Stojan Batič, Marko Bulc, Egon Conradi, Zvone Dragan, Miran Goslar, Niko Kavčič, Andrej Marinc, Rino Simoneti, Niko Toš, Janez Winkler in Ivan Zupan.

Nekatere kritike iniciative
Po predstavitvi so sledili komentarji, med katerimi pa so bili tudi kritiki. Tako je Janez Stanovnik menil, da tak načrt ni v popolnosti sprejemljiv, pridružil se mu je tudi nekdanji obrambni minister Tit Turnšek, ki opozarja, da meje še niso padle, ampak je odpravljen le mejni nadzor. Izrazil je zaskrbljenost nad uradno politiko Italije do Slovenije in opozoril, da je na obmejnem pasu Italija za svoje cilje agresivno izkoriščala svoje obveščevalne službe.

Evropski poslanec Jelko Kacin je opozoril na odnose med Italijo in Slovenijo. Pri tem je spomnil na nameri Italije in Hrvaške, da z dvostranskima sporazumoma Slovenijo prikrajšata pri dostopu do morja, ob tem pa tudi opozoril, da bi morala Slovenija bolj dejavno podpirati koprsko pristanišče.

M. R.

Pahor o civilni iniciativi
Jelko Kacin o odnosih z Italijo