NIJZ namerava v sodelovanju s policijo, Civilno zaščito in Rdečim križem ter drugimi nevladnimi organizacijami dodatno ozaveščati zaposlene in prostovoljce, kako naj ravnajo, da se čim bolje zaščitijo pred nalezljivimi boleznimi. Foto: BoBo
NIJZ namerava v sodelovanju s policijo, Civilno zaščito in Rdečim križem ter drugimi nevladnimi organizacijami dodatno ozaveščati zaposlene in prostovoljce, kako naj ravnajo, da se čim bolje zaščitijo pred nalezljivimi boleznimi. Foto: BoBo
false
NIJZ pravi, da je težko vzpostaviti razmere, v katerih bi lahko vsi, ki na terenu prihajajo v stik z migranti, pravilno poskrbeli za svojo zaščito. Foto: BoBo

Ekipa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v ponedeljek obiskala sprejemne centre v Brežicah, Dobovi in Rigoncah. Pri tem so ugotovili veliko preobremenjenost vseh zmogljivosti, ki so bile vzpostavljene v teh, kot pravijo, izjemnih okoliščinah.

V takšnih razmerah, kot so vladale v preteklih dneh v sprejemnih centrih, po mnenju NIJZ-ja obstaja možnost za širjenje bolezni po zraku in črevesnih bolezni, ki se prenašajo zaradi nezmožnosti izvajanja osnovne higiene, pa tudi drugih nalezljivih bolezni tako med prebežniki kot tudi osebjem, ki prihajajo v stik z njimi.

"Širjenje nalezljivih bolezni med prebežniki bi lahko dodatno močno obremenilo zdravstveno službo. Pojav bolezni pri osebju, ki je v stiku z njimi, pa bi pomembno zmanjšalo kapacitete za nadaljnje delovanje," so zapisali v NIJZ-ju.

Hkrati so tudi ugotovili, da je težko vzpostaviti razmere, v katerih bi lahko vsi, ki na terenu prihajajo v stik s prebežniki, pravilno poskrbeli za svojo zaščito. NIJZ pa namerava v sodelovanju s policijo, Civilno zaščito in Rdečim križem ter drugimi nevladnimi organizacijami dodatno ozaveščati zaposlene in prostovoljce, kako naj ravnajo, da se čim bolje zavarujejo pred nalezljivimi boleznimi. Zdravje prebivalcev Slovenije pri tem po ugotovitvah NIJZ-ja ni ogroženo.

Kakšne bolezni se širijo med prebežniki?
Na NIJZ-ju pravijo, da epidemiološka služba deluje 24 ur na dan in da ves čas spremlja nalezljive bolezni in dogajanje v zvezi s tem na svetovni ravni, tako prek evropskega sistema hitrega obveščanja, prek nacionalne kontaktne točke Svetovne zdravstvene organizacije in po vsej Sloveniji. Zdravniki morajo namreč po zakonu o nalezljivih boleznih vsako nalezljivo bolezen sporočiti NIJZ-ju.

Med prebežniki so v Sloveniji po njihovih podatkih zaznali tuberkulozo in hepatitis A, ki pa je bil laboratorijsko potrjen že po tem, ko je oboleli zapustil Slovenijo. Iz držav, ki jih prečka večina prebežnikov, po navedbah NIJZ-ja ne poročajo o večjih izbruhih nalezljivih bolezni. Odkrivajo pa bolezni, ki jih sicer poznamo, a se nekatere pri nas ne pojavljajo več. Med njimi so akutne črevesne okužbe, hepatitis A, tifus, različna virusna prehladna obolenja, tuberkuloza in kožne bolezni, kot so garje in ušivost.

Zdravstvena služba, ki skrbi za prebežnike, je zlasti pozorna na zaznavanje obolelih za ošpicami, otroško paralizo, meningokokno boleznijo, hepatitisom, črevesnimi okužbami in tuberkulozo, saj se v nekaterih državah, od koder prihajajo prebežniki, te bolezni še vedno pojavljajo. "Na spletni strani NIJZ bomo javnost ves čas obveščali o stanju na področju nalezljivih bolezni v Sloveniji, v primeru večje nevarnosti pa bomo javnost obveščali tudi na druge načine," dodajajo v NIJZ-u.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj