Branko Golubović (LMŠ) je napovedal, da bo opozicija znova vložila zahtevo za sklic kolegija, na katerem bodo ponovno odločali o sklepu, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev ne bodo člani delovnih teles. Foto: BoBo
Branko Golubović (LMŠ) je napovedal, da bo opozicija znova vložila zahtevo za sklic kolegija, na katerem bodo ponovno odločali o sklepu, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev ne bodo člani delovnih teles. Foto: BoBo

Kolegij predsednika DZ-ja je, kot je znano, v sredo odločil, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev (Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić in Jurij Lep) ne bodo člani delovnih teles DZ-ja – odločitev so utemeljili na petem odstavku 33. člena poslovnika DZ-ja, ki določa, da kolegij pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev.

Proti odločitvi, da bi štirje nepovezani poslanci lahko sodelovali in odločali v delovnih telesih DZ-ja, so glasovali člani koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in DeSUS ter poslanec narodne manjšine.

Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Braneta Golubovića je že po glasovanju v sredo napovedal, da bodo resno razmislili o tem, ali bodo sploh še delovali v DZ-ju. Ob robu posvetovanj pri predsedniku republike Borutu Pahorju o kandidacijskih postopkih pa je napovedal, da bodo ponovno vložili zahtevo za sklic kolegija, na katerem bodo ponovno odločali o omenjenem sklepu.

Opozoril je, da je kolegij štirim poslancem onemogočil delo v DZ-ju in sodelovanje v zakonodajnem postopku. Po njegovih besedah se je s tem število poslancev znižalo na 86, zato se postavlja vprašanje, ali je to še "tisti državni zbor, ki so ga izvolili volivci" ali pa gre za državni zbor po meri največje vladne stranke SDS. Na podlagi ponovnega odločanja bodo nato odločili, kako bodo ravnali v prihodnje.

Po drugi strani pa vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec meni, da lahko nepovezani poslanci v DZ-ju še vedno normalno delujejo, saj imajo glasovalno pravico na plenarnih sejah, zato ne vidi nobenih težav. "Izpolnili oz. izkoristili smo poslovniške možnosti in ne gre za nobeno izigravanje," je dodal.

Trije nekdanji poslanci SMC-ja Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić so se povezali z Jurijem Lepom (DeSUS) in ustanovili skupino nepovezanih poslancev. Foto: BoBo
Trije nekdanji poslanci SMC-ja Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić so se povezali z Jurijem Lepom (DeSUS) in ustanovili skupino nepovezanih poslancev. Foto: BoBo

Nepovezani poslanci ostajajo v preiskovalnih komisijah

Mandatno-volilna komisija je medtem že pripravila sklepe o spremembah v sestavi preiskovalnih komisij, o čemer bodo odločali na seji DZ-ja. Med drugim bo funkcija člana ali namestnika člana zaradi izstopa iz SMC-ja oz. DeSUS-a prenehala zdaj nepovezanim poslancem.

A naj bi tudi poslanska skupina nepovezanih poslancev imela možnost sodelovati v preiskovalnih komisijah. Predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak (DeSUS) je na seji pojasnil, da poslovnik DZ-ja ureja članstvo v matičnih delovnih telesih DZ-ja, medtem ko za preiskovalne komisije velja poslovnik o parlamentarni preiskavi, ki pa v 6. členu v primeru uvedbe parlamentarne preiskave na zahtevo tretjine poslancev določa, da imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov.

Predlog sklepa o spremembi v sestavi preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM-ju in domnevno nezakonitega financiranja SDS-u je tako vključeval tudi predlog poslanske skupine nepovezanih poslancev, da se za članico imenuje Janjo Sluga. Še pred glasovanjem je za pojasnilo oz. utemeljitev glede na četrtkov sklep kolegija predsednika DZ-ja zaprosil Gregor Perič (SMC).

Danijel Krivec (SDS) je predlagal, da bi glasovali ločeno o dveh sklepih, v enem za novega člana, v drugem za zamenjave v okviru poslanske skupine. Za to se je zavzel tudi Jože Tanko (SDS), ki je dejal, da je poslovnik DZ-ja krovni akt. Predlogu so nasprotovali Maša Kociper (SAB), Matej T. Vatovec (Levica) in Matjaž Han (SD), Hršak pa je ostal pri prvotni odločitvi in na glasovanje dal predlog enotnega sklepa, ki je bil nato izglasovan s 15 glasovi, proti pa je bil Tanko.

Zamenjave članov oz. njihovih namestnikov v okviru posameznih poslanskih skupin so potrebne ne le zaradi izstopov poslancev iz SMC in DeSUS, ampak tudi po smrti poslanca SAB-a Franca Kramarja. Sluga pa je predlagana tudi za članico parlamentarne preiskovalne komisije glede ukrepanja vlade Janeza Janše v epidemiji.

Nepovezani poslanci brez članstva v parlamentarnih odborih
Preostali predlogi MVK za sejo DZ-ja:

- Mandatno-volilna komisija (MVK) je pripravila tudi sklep o sestavi preiskovalne komisije glede domnevnega političnega vmešavanja v delo policije, ki jo je na zahtevo poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a državni zbor odredil konec marca. Po enega člana bodo v komisiji imeli SDS, LMŠ, SD, Levica, NSi, SAB in SNS. Za predsednika je predlagan Rudi Medved (LMŠ), za podpredsednika Predrag Baković (SD).

- Državnemu zboru bo MVK predlagal tudi, da za člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija imenuje Ivana Krambergerja, ki je na seji dobil deset od skupno 18 glasov. Na javni poziv, ki ga je komisija v februarju objavila zaradi predčasnega prenehanja mandata Mateju Koširju - ta je podal odstopno izjavo - je sicer prispelo devet predlogov kandidatov, pri čemer eden ni ustrezal pogojem v celoti. Kramberger bo imenovan za preostanek mandata.

- Sicer pa MVK državnemu zboru tudi predlaga, da za člane strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor za mandatno obdobje šestih let, od 9. junija letos do 8. junija 2027, imenuje Andreja Zupančiča, Petra Papeža in Aleksandra Volaša. Pri tem je sledila predlogu vlade. Dvema članoma strokovnega sveta namreč 8. junija poteče mandat, z namenom popolnitve strokovnega sveta pa je vlada predlagala še enega člana. Zakon namreč predvideva, da ima strokovni svet pet članov, trenutno pa šteje štiri.