Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo napovedujejo, da bodo uporabnike, ki nimajo opravljenih dimnikarskih storitev, pozvali k naročanju oziroma jih povprašali, ali so morda nastale spremembe pri napravi. Zamenjavo starih naprav spodbujajo, za obdobje do leta 2027 je v ta namen predvidenih 194 milijonov evrov, socialno ogroženi lahko dobijo povrnjenih do 100 odstotkov stroškov.

Direktorica Gozdarskega inštituta Nike Krajnc v zvezi s tem opozarja: "Ni dovolj, da se jim da samo kotel, ampak jih je treba tudi podučiti in jim omogočiti pravilno inštalacijo." Kot dodaja, bi morala država še bolj promovirati daljinske sisteme.

Temu pritrjuje tudi dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici Griša Močnik. Kot pravi, je lesna biomasa globalno najcenejši energent, s katerim se pogosto rešuje energetska revščina in s katerim ni nič narobe, dokler zgoreva učinkovito. Številne male naprave pa močno onesnažujejo in škodujejo zdravju. "Izpustijo v zrak veliko, veliko več delcev, kot večje, ki so dobro regulirane. Zato je moje skromno mnenje, da bi bilo treba kamine prepovedati," je za Radio Slovenija dejal Močnik.

Kot pravi Hinko Šolinc z ministrstva, je poleg individualnih naprav trenutno odprt tudi 11 milijonov vreden razpis za prestrukturiranje obstoječih sistemov ogrevanja brez omejitev velikosti. "Ta razpis zdaj je namenjen prestrukturiranju velikih sistemov, noter lahko pridejo tudi biomasni kotli ali kogeneracije v velikih sistemih – Maribor, Velenje, Ljubljana. Zavedamo se, da v velikih sistemih ne moremo z eno potezo zamenjati vse toplote, ampak da je treba narediti več manjših kotlovnic na ločenih lokacijah," je dejal.

Poleg tega na ministrstvu pripravljajo tudi razpis za nove sisteme daljinskega ogrevanja.