Po Cukjatijevih besedah so zaskrbljeni nad ohranjanjem možnosti, da bi se spet kakšna vlada tako razsipno in neomejeno zadolževala. Foto: BoBo
Po Cukjatijevih besedah so zaskrbljeni nad ohranjanjem možnosti, da bi se spet kakšna vlada tako razsipno in neomejeno zadolževala. Foto: BoBo
Ustava
Zbor za republiko: zlato pravilo omogoča financiranje gospodarstva po sprejemljivi ceni. Foto: MMC RTV SLO

S tem tudi odpira možnosti za financiranje slovenskega gospodarstva po še sprejemljivi ceni, je dejal nekdanji minister Andrej Umek. To bo vodilo do gospodarske rasti in novih delovnih mest in s tem seveda do izhoda iz krize, je dejal Umek. Drugačna odločitev po njegovem mnenju podaljšuje finančni krč, podaljšuje gospodarsko krizo z vsemi njenimi socialnimi posledicami. Vpis zlatega pravila v ustavo omogoča slovenskim volivcem boljši nadzor nad izvajanjem proračuna in s tem izboljšuje delovanje slovenske demokracije, je prepričan Umek.

Z vpisom zlatega pravila v ustavo se po Umkovih besedah spet zavežemo, da bomo vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz maastrichtskih kriterijev, zdaj res spoštovali. To je nujno potrebno, ker je Slovenija v preteklih letih dogovore in dano besedo prelomila, kar je vodilo do nezaupanja mednarodne skupnosti v naše finančno poslovanje in do izredno visokih obresti na državne obveznice, je prepričan Umek. "Jasno je, da ni razen užaljenega ugleda posameznikov nobenega argumenta proti vpisu tega pravila v ustavo."

Premier Janez Janša je za četrtek sklical sestanek vodij parlamentarnih strank, da bi še enkrat preveril možnosti za vnos fiskalnega pravila v ustavo, so potrdili v kabinetu vlade. O tem naj bi DZ odločal v petek. Za zdaj kaže, da predlog nima potrebne podpore, Janša pa v torek ni izključil možnosti, da bi na sprejem predloga vezal zaupnico. Kot so pojasnili v kabinetu premiera Janše, se bodo vodje parlamentarnih strank srečali v četrtek ob 18. uri v vladnih prostorih (STA).

Cukjati: Priče smo intenzivni rehabilitaciji prejšnjega sistema
Nekdanji predsednik DZ-ja France Cukjati je poleg zlatega pravila komentiral tudi zaplete ob državni proslavi in zmanjšanje nekaterih pokojnin. V samostojni Sloveniji se po njegovih besedah ni še nikoli do zdaj s tako silo razgalil miselni vzorec, "ki je Slovenijo tako tragično zaznamoval v prejšnjem sistemu, zato smo zaskrbljeni nad tako silovito in usklajeno rehabilitacijo tega vzorca". Po Cukjatijevih besedah so zaskrbljeni nad ohranjanjem možnosti, da bi se spet kakšna vlada tako razsipno in neomejeno zadolževala.

Zaskrbljeni so tudi, kot je dejal, nad ponovnim vsiljevanjem nacionalnega interesa in ponovnim vzpostavljanjem delitve državljanov na privilegirane in drugorazredne. "Zaskrbljeni nad rehabilitacijo samovoljne politične morale, kaj je prav in kaj narobe, kdo je heroj in kdo nestrpnež ali celo sovražnik ljudstva, zaskrbljeni nad vse bolj trdovratnim omrežjem, ki ga povezuje ta miselni vzorec in katerega cilj je polastiti se države," je navedel Cukjati. Po njegovih besedah pozivajo vlado, da vztraja in prepreči vrnitev Slovenije v njeno preteklost.

Publicist Boštjan M. Turk je ob koncu dejal, da želijo, da DZ potrdi vpis fiskalnega pravila v ustavo, da je to "korak naprej na poti osamosvajanja Slovenije od njene negativne preteklosti, da je to korak na poti nove sproščenosti in korak na poti nove državne, etične in vsakršne kvalitete v Sloveniji".

Fiskalno pravilo, ki je meddržavna pogodba, bo stopilo v veljavo, ko ga bo, predvidoma do začetka 2013 ratificiralo 12 držav z evrom, doslej jih je to storilo 5, med prvimi ravno Slovenija. Nemci bodo za ratifikacijo morali počakati na odločitev ustavnega sodišča. Nato, po predvideni uveljavitvi prihodnje leto, bodo imele pogodbenice še eno leto časa za vnos pravila v nacionalne pravne rede. Nekatere evropske države, med njimi Avstrija, Nemčija, Poljska, Italija in Španija, imajo že zdaj v najvišjih pravnih aktih ali zakonih t.i. zlato pravilo, a nikjer še ni stopilo v veljavo. Irci so o tem vprašanju edini glasovali na referendumu. Fiskalno pravilo so podprli, saj v nasprotnem primeru ne bi bili upravičeni do evropskih finančnih pomoči. Če se podobnega, skupaj s še večjim padcem zaupanja in ugleda, boji Slovenija, je razumljivo, da bo fiskalno pravilo vnesla v svoj pravni red. A je tega ni treba storiti, kot rečeno, še vsaj leto dni od začetka njegove veljavnosti, torej do leta 2014. Pa tudi spreminjanje ustave v ta namen lahko postavimo pod vprašaj. Francija, je napovedal njen predsednik Hollande, svoje ustave ne bo polnila z določili o fiskalni disciplini. Skratka, Evropi se z vnašanjem pravila v ustave ali nacionalne pravne rede ne mudi. Strokovnjaki po Evropi opozarjajo: fiskalno pravilo je lahko učinkovito le, če se ga uvede postopno in postane del politične kulture vsake države. (vir: Dogodki in odmevi)