Premier zatrjuje, da Slovenija ne vodi servilne zunanje politike. Foto: BoBo Foto:
Premier zatrjuje, da Slovenija ne vodi servilne zunanje politike. Foto: BoBo Foto:

Bilo bi me sram, če bi kdor koli od mojih sodelavcev ali jaz sam, če bi srečanje s predsednikom ZDA pogojeval s sprejemom enega od zapornikov. To bi pomenilo nesamozavestno zunanjo politiko. Mi pa imamo samozavestno zunanjo politiko.

Premier Borut Pahor
Wikileaks
"Najprej in predvsem ščitimo interese naših ljudi tako, da ne ranimo interesov drugih," pravi premier. Foto: MMC RTV SLO

Če je imel kdo v zadnjih dveh dneh slab občutek, naj mu povem, da ima Slovenija v svetu ugled in zelo veliko prijateljev, ki naša stališča, tudi, če so drugačna, cenijo.

Wikileaks
Afera je vzbudila pozornost domače in globalne javnosti. Foto: EPA

Ob vseh stvareh, ki erodirajo zaupanje med nami, pa mislim, da ni potrebe, da v kolektivno samozavest pride vtis, da imamo servilno zunanjo politiko do velesile. Nimamo je. To vam lahko zagotovim. To sem pripravljen ponoviti pred odborom za zunanjo politiko ali pred državnim zborom.

Wikileaks
Na splet počasi "kaplja" dobrih 230.000 depeš. Kaj bodo še prinesle? Foto: EPA

Na "webu" je 230 tisoč depeš, med katerimi vidim tudi take po drugih delih sveta, ki pa bi dejansko lahko imele varnostne konsekvence.

WikiLeaks še odmeva

je zatrdil premier Pahor.

"Da moje besede držijo, bodo pokazale številne razprave v DZ-ju in drugih organih," je dejal Pahor na današnji novinarski konferenci. Dodal je, da se Slovenci prebijamo skozi zahtevne čase, tako kot druge države. V teh časih se skrha zaupanje v institucije oblasti, je pojasnil.

"Pri tej stvari želim, da naši ljudje vedo, da Slovenija nima servilne zunanje politike. Ima zunanjo politiko, ki jo - kolikor smo članica EU-ja in Nata, usklajuje z našimi partnerji in zavezniki, toda nikoli ne ravna servilno, niti do partnerjev, kaj šele do tistih, ki to niso. Ravnamo kot država, ki ima obveznosti in pravice v mednarodni skupnosti. Srečanje z našimi partnerji in našimi sogovorniki uporabimo zato, da povemo tudi drugačno stališče, kot ga imajo oni," je pojasnil.
"Vedno sem se zavzemal, da se Guantanamo zapre. Izražal sem stališče, da bi, ne zaradi servilnosti, ampak ker smo prijateljska država, da bi lahko tudi mi sprejeli enega od zapornikov. A le pod pogojem, da za to obstaja zakonska podlaga in da to ne bi to ogrozilo varnosti naše države." Pravi, da ni nikoli posebej izražal želje do srečanja z Obamo, "ker vem, kakšne so njegove obveznosti. Zadoščajo mi srečanja na različnih skupinskih srečanjih in ob njihovem robu."

Američani imajo napačen vtis
"Vtis ameriških diplomatov je njihova stvar in je mi ne želimo in nočemo komentirati," je odgovoril na novinarsko vprašanje o morebitnih napačnih vtisih, ki so jih ameriški diplomati - kot izhaja iz depeš - očitno dobili po pogovorih z njim. "Še vi si ga (napačen vtis, op. a), kako si ga oni ne bodo. Z ZDA želimo imeti prijateljske odnose."

"Vtis nekdanjega odpravnika poslov veleposlanika ZDA je napačen. Pojasnila so dolžni dajati oni, ne jaz. Nisem njihov "speaker". Prav tako se nismo včeraj ponovno sestali z ameriškimi kolegi, da bi usklajevali izjave. Namen sestanka je bil ohraniti zaupanje in prijateljstvo dveh suverenih držav." Večkrat je premier ponovil tudi, da je "prijateljstvo na preizkušnji v težkih časih. V dobrih časih problemov ni."

"Razkritja spravljajo ameriške oblasti v veliko zadrego, tudi v razmerju do slovenskih oblasti." A dodaja, da "ZDA lahko računajo na trdno prijateljstvo in zavezništvo, tudi ko bo šlo kaj narobe," kljub temu da nikoli ni bil velik zagovornik ameriške politike. Je pa, kot pravi, ZDA vedno spoštoval. Dodaja tudi, da bodo nekateri morebiti zgroženi nad njegovo izjavo, a "naklonjen sem bil sprejetju zapornika brez protiusluge ZDA. To vam bodo potrdili ameriški diplomati v Sloveniji. Z ministrico Kresalovo pa sva že mesece v pogovorih o tem, kako bi morali prilagoditi zakonodajo in kakšna so varnostna tveganja. In odločitev bomo sprejeli kot suverena država. Odločitev vlade bo skupna."

"Kave" pri veleposlanikih in v njegovi pisarni
Njegovi obiski veleposlanikov v Ljubljani naj bi veljali za nenavadne, čemur delno pritrjuje. "To je moja praksa."Nisem obiskal le ameriškega veleposlanika, ampak tudi druga; rusko, špansko. Povabljen sem na kitajsko ambasado v luči skorajšnjega obiska kitajskega predsednika vlade. Sami prihajajo veleposlaniki do mene, jaz pa hodim do njih." Tovrstno gojenje odnosov je karikiral: "Ne boš ti kave pil le pri meni. Enkrat jo bom jaz pri tebi."

"Cilj zunanje politike je ohraniti mir in varnost naših ljudi, ustvariti oboje za vsestransko sodelovanje z zavezniki v EU-ju in Natu ter ustvariti in dobiti prijatelje prav povsod po svetu. Moja ocena je, da največja gospodarska kriza po 2. svetovni vojni ruši razmerja po svetu veliko bolj, kot je bilo mogoče napovedati. Zastavlja se vprašanje, ali nam bodo ta nova ravnovesja uspela po mirni poti, za kar si Slovenija prizadeva. Prijatelje imamo povsod: v Moskvi, v Pekingu, krog zaveznikov širimo v muslimanskem svetu, gremo v Indijo, v Brazilijo, razmišljamo o obisku Indonezije in Bližnjega vzhoda. Tudi na vrhu z afriškimi državami smo dobili nove prijatelje."
Zunanja politika ni izgubila kompasa
Ob tem je zagotovil, da njegovi obiski ne vnašajo zmede ali nelagodja na zunanjem ministrstvu. "MZZ ima vse potrebne informacije za koordinirano zunanjo politiko. Tudi na včerajšnjem obisku je bil prisoten zunanji minister Samuel Žbogar."

V Ljubljani naj bi prav tako v kratkem vrata odprlo iransko veleposlaništvo. "Suverena odločitev Slovenije je bila, da odpremo ambasado Irana v Ljubljani. Ne glede na njeno jedrsko politiko, si dobrih odnosov želimo z vsemi."

Nove depeše kapljajo na splet. Ali pričakuje, da bo prišlo na splet tudi kaj, kar bi lahko ogrozilo odnose s Hrvaško.? "Ne, mislim, da ne. Če bo, bomo stvar reševali, kot jo zdaj. Kaj vse je bilo treba storiti v zadnjem času na področju odnosov z južno sosedo / ... /, za kako filigransko delo je šlo, bo pokazala zgodovina, morda pa tudi kakšna depeša."

Gospodarska diplomacija, ki hodi po robu?
Premier je na konferenci novinarje odgovoril tudi na nekaj vprašanj o domnevnih dogovorih pri nekaterih poslih, ki bodo v prihodnosti v Sloveniji izvedeni na strateških objektih. "Jaz sem rekel samo, da si želim več razpršenih tujih investicij. Slovenija žal še ni sprejela odločitve o drugem bloku krške nuklearke. Do dogovorov je še zelo daleč, bodo pa postopki javni. NEK bo šel na javni tender. Politična odločitev pa je, da ko gre za varnostne institucije - tudi Krško - da investicije pridejo iz držav, ki so naše zaveznice. Če kdo od organov meni, da sem pri tem prekoračil pooblastila, naj skladno s svojimi pooblastili sprožijo ustrezne postopke. O čem pa se lahko sploh še pogovarjamo. Pristojnosti za sklepanje poslov pa nimam. To se nikoli ni zgodilo. Ko grem z našimi gospodarstveniki na tuje, delam enako. Če pa želi to kdo procesuirati, sem pripravljen odgovoarjati na vsa vprašanja," je med drugim povedal Pahor.

"Problem naših investicij v Libiji in v drugih državah je, da njihova vrednost presega bančne garancije, ki so jih naša podjetja sposobna zagotoviti. Razmišljamo celo o konzorcijih slovenskih podjetij s tujimi." In Stožice? "V Libiji sem na predlog župana Jankovića izrazil željo, da pogledajo, ali imajo željo po investiranju v Stožice. Zdaj je prišla uradna potrditev, da bi projekt dokončali. Postali bodo deležniki."

Bilo bi me sram, če bi kdor koli od mojih sodelavcev ali jaz sam, če bi srečanje s predsednikom ZDA pogojeval s sprejemom enega od zapornikov. To bi pomenilo nesamozavestno zunanjo politiko. Mi pa imamo samozavestno zunanjo politiko.

Premier Borut Pahor

Če je imel kdo v zadnjih dveh dneh slab občutek, naj mu povem, da ima Slovenija v svetu ugled in zelo veliko prijateljev, ki naša stališča, tudi, če so drugačna, cenijo.

Ob vseh stvareh, ki erodirajo zaupanje med nami, pa mislim, da ni potrebe, da v kolektivno samozavest pride vtis, da imamo servilno zunanjo politiko do velesile. Nimamo je. To vam lahko zagotovim. To sem pripravljen ponoviti pred odborom za zunanjo politiko ali pred državnim zborom.

Na "webu" je 230 tisoč depeš, med katerimi vidim tudi take po drugih delih sveta, ki pa bi dejansko lahko imele varnostne konsekvence.

WikiLeaks še odmeva