Foto: Portal Oštro, zajem zaslona
Foto: Portal Oštro, zajem zaslona

V Sloveniji Pandorine dokumente preiskuje portal Oštro. Kot je poročala TV Slovenija, so med drugim razkrili slovenskega podjetnika iz Šoštanja Romana Stropnika, tudi prijatelja davčnega svetovalca Roka Snežiča, čigar podjetje se je zaradi neplačevanja davkov znašlo pod drobnogledom Fursa, nato pa je Stropnik posle premaknil v davčno oazo v Belize. Znova se je v dokumentih znašla tudi Snežićeva sodelavka Dijana Đuđić.

Predtem je Oštro razkril poslovanje družbe Lux Factor Marka Glinška. Kot v ključnih ugotovitvah piše na portalu, družba že vsaj od leta 2015 v različnih spletnih trgovinah prodaja kozmetične izdelke, ki jih promovirajo estradnice, kot sta pevki Natalija Verboten in Danijela Martinović. Dodajajo, da so se od takrat z izdelki Lux Factorja ukvarjali dva inšpektorata, finančna uprava, tožilstvo, tri sodišča in urad za intelektualno lastnino. Tako je slovenski zdravstveni inšpektor že leta 2017 prepovedal prodajo izdelkov Lux Factorja v Sloveniji, ker niso izpolnjevali vrste zahtev.

Direktor Marko Glinšek se je na sodišču zagovarjal, da je Lux Factor samo posrednik za dejanskega prodajalca – podjetje s Sejšelov, katerega lastnika pa ne pozna. Ampak Pandorini dokumenti razkrivajo, da je bil dejanski lastnik sejšelskega podjetja, v katero so se stekali prihodki od prodaje kozmetike, prav Glinšek. Sodišče je Glinška leta 2020 obsodilo zaradi preslepitve kupcev, sodba pa je letos postala pravnomočna. Tudi Glinška dokumenti povezujejo z Dijano Đuđić, sodelavko Roka Snežiča, od katere je pred leti stranka SDS najela posojilo, a ga po razkritju tudi kmalu vrnila.

Posodobljen evropski črni seznam

Finančni ministri EU-ja so posodobili evropski črni seznam davčnih oaz in z njega umaknili Angvilo, Dominiko in Sejšele. Medtem kritiki po objavi Pandorinih dokumentov, ki razkrivajo sporne finančne posle voditeljev in politikov, Uniji očitajo, da je njen seznam neučinkovit in tako nesmiseln.

Po umiku omenjenih treh jurisdikcij na črnem seznamu ostajajo Ameriška Samoa, Fidži, Guam, Palau, Panama, Samoa, Trinidad in Tobago, Ameriško deviško otočje in Vanuatu. Ministri so seznam posodobili brez razprave, ker so članice odločitev predhodno sprejele na veleposlaniški ravni. Omenjeno trojico so s črnega premestili na sivi seznam, na katerem so jurisdikcije, ki sicer po oceni Unije ne sodelujejo ustrezno na davčnem področju, vendar so obljubile ukrepanje.

Na sivi seznam je Unija dodatno uvrstila Kostariko, Hongkong, Malezijo, Severno Makedonijo, Katar in Urugvaj, umaknila pa je s tega seznama Avstralijo, Eswatini in Maldive.

Črni seznam davčnih oaz je Unija vzpostavila decembra 2017, da bi okrepila boj proti izogibanju davkom v odziv na davčni aferi panamski dokumenti in luxleaks. Posodablja ga dvakrat na leto. V Evropski komisiji ga branijo kot učinkovitega, saj da je prispeval k odstranitvi 130 škodljivih shem.

Evropski črni seznam je sicer že od vzpostavitve tarča kritik, ker ne vključuje članic Unije. V mednarodni dobrodelni organizaciji Oxfam, ki je kritična ob vsaki posodobitvi, so posodobljen črni seznam označili za "šalo" in poudarili, da je glede na Pandorine dokumente neučinkovit.