Plačna reforma ministra za javno upravo Gregorja Viranta se ne more uveljaviti, dokler DZ ne odpravi neskladja s 125. členom ustave, po katerem so sodniki neodvisni, zagotavlja pa tudi njihovo materialno neodvisnost. Zaradi odločitve sodišča se bodo plače omenjenim funkcionarjem izplačevale po predpisih, ki so veljali do 1. marca, ko je plačna reforma začela veljati.

Virant načeloma zadovoljen
Virant je z odločitvijo načeloma zadovoljen, saj je US ministrstvu pri dveh ključnih elementih reforme po njegovem mnenju potrdilo ustavno skladnost - pri dodatkih za uspešnost in delovno dobo. O očitkih nasprotnikov reforme na področju uvajanja dodatkov na (dodatno) delovno uspešnost je sodišče odločilo, da bi bila tovrstna ureditev z vidika neodvisnosti sodnikov lahko sporna, če je namenjena le spodbujanju njihove produktivnosti. US pa se z njo strinja, če bi bil del sodnikove plače vezan na oceno njegovega dela. Kljub vsemu je po mnenju US-ja predlagana reformna rešitev nejasna in zato v nasprotju z 2. členom ustave.

Po Virantovi oceni US z odločitvijo sodnike v primerjevi z ostalimi državnimi uslužbenci postavlja v privilegiran položaj, a upa, da ga sodniki ne bodo razumeli kot "potuho". Ob tem dodaja, da je del sodniške neodvisnosti tudi odgovornost za učinkovito in kakovostno delo. Minister ob tem opozarja, da ustavno sodišče ni "zavarovalo" nominalne plače državnih tožilcev in pravobranilcev. Morebitno znižanje njihovih plač ne bo protiustavno, dokler bo postopno.

DZ ima leto dni časa
Državni zbor mora ugotovljena neskladja z ustavo odpraviti v enem letu. Sodniki so odločitev sprejeli soglasno, razen pri državnih pravobranilcih, kjer je sodnik Zvonko Fišer podal odklonilno ločeno mnenje. US je še opozoril, da morajo biti plače sodnikov urejene z zakonom, in ne z akti, nižjimi od zakona. Plačno reformo so spodbijali skupina sodnikov in nekaj državnih tožilcev ter pravobranilcev.

Najvišje državno sodišče je presodilo tudi, da se plače sodnikov, razen v izjemnih primerih, kamor pa plačna reforma ne spada, ne smejo znižati, saj takšen odlok posega v ustavno zapovedano načelo o neodvisnosti sodnikov. Reforma plač v javnem sektorju je namreč predvidevala možnost znižanja plač zaradi znižanja dodatkov na delovno dobo oziroma začasnega znižanja plačnih osnov ob prevedbi plač v nov sistem.

Vir dodatkov za uspešnost bo "eskalacijski sklad"
Virant je pojasnil, da tudi znižanje dodatka z 0,5 na 0,3 odstotka na leto sodniške delovne dobe po mnenju US-ja ni protiustavna, vztrajanje na višji postavki pa bi državni proračun olajšalo za dodatnih 20 milijard SIT na leto, ki bi jih zahtevalo ostalih 150.000 javnih uslužbencev.

Po drugi strani je Virant izrazil razočaranje nad tem, da se je zgodba s plačno reformo vlekla 10 mesecev in je pravzaprav šele na svojem začetku. Napovedal je, da se skladno z odločitvijo ustavnih sodnikov nominalna plača sodnikom ne bo znižala niti za tolar. Tistim, ki bi se jim, jih bodo zamrznili in ne bodo naraščale ob vsakoletnih uskladitvah z inflacijo. Denar za delovno uspešnost pa se bo postopoma nabiral iz omenjene letne eskalacije. Nominalne plače pa naj bi narasle predvsem mlajšim in uspešnejšim sodnikom. Novi sistem plač bo ministrstvo za javno upravo poskušalo uvesti do 1. julija 2007, najpozneje pa do jeseni.

Izvzem funkcionarjev lokalnih skupnosti iz odločbe US-ja se Virantu zdi zanimiv. Kljub vsemu bo polna uveljavitev plačne reforme za javni sektor počakala na ureditev sodniških plač, je še povedal minister za javno upravo.

Pravosodno ministrstvo zadovoljno
Ministrstvo za pravosodje je v sporočilu za javnost izrazilo zadovoljstvo ob tem, da je ustavno sodišče odločitev sprejelo še v tekočem letu. Dodajajo, da je za ministrstvo sprejemljiva vsaka odločitev, ki je sprejemljiva za širši krog oseb v pravosodju. Prepričani so, da bo odločitev dala dodaten zagon programu za zmanjševanje sodnih zaostankov Lukenda.

Različni odzivi parlamentarnih strank
Medtem ko v SDS-u odločbe sodišča ne komentirajo, ker jo še preučujejo, NSi pojasnjuje, da spoštuje vsako odločitev ustavnega sodišča, čeprav da jih je aktualna presenetila. Predstavnikom vladne stranke se je namreč zdela uvrstitev stimulativnega dela sodniške plače v zakonsko materijo, o kateri pa bi odločal sodni svet, smiselna. V SLS-u pravijo, da je bila odločitev do neke mere pričakovana, glede na to, da jo je sodišče obravnavalo od marca.

V DeSUS-u opozarjajo, da so reformi nasprotovali, saj bi manjšanje dodatka na delovno dobo prizadelo najstarejše sodnike, zato so odločitev, ki sodno neodvisnost prenaša tudi na področje plač, pričakovali.

Podobnega mnenja so v opozicijskih LDS-u in SD-ju, kjer prav tako poudarjajo, da so pri nasprotovanju plačni reformi izhajali iz temljnih demokratičnih načel delitve oblasti ter sodniške neodvisnosti in samostojnosti. V SNS-u pa obžalujejo, da minister Virant ni poslušal njihovih argumentov in argumentov socialnih partnerjev, odločitev ustavnega sodišča pa označujejo kot klofuto vladi in večini v DZ-ju, ki je področne vladne zakone podprla. Hkrati pričakujejo, da bo Virant v čim prej predstavil nove predloge.