Nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk je še sredi aprila pojasnjeval, da nekdanja vlada s podelitvijo koncesij v visokem šolstvu ni kršila nobenega zakona in ni delovala v nasprotju z javnim interesom. Foto: BoBo
Nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk je še sredi aprila pojasnjeval, da nekdanja vlada s podelitvijo koncesij v visokem šolstvu ni kršila nobenega zakona in ni delovala v nasprotju z javnim interesom. Foto: BoBo

Upravno sodišče je na podlagi razpisa za dodelitev koncesij v visokem šolstvu ugotovilo, da je prejšnja vlada v času izvajanja tekočih poslov 13. marca letos izdala tri odločbe o dodelitvi koncesij za izvajanje javne službe v visokem šolstvu, in sicer so bile koncesije podeljene ljubljanski Fakulteti za medije, Visoki gospodarski šoli iz Celja in Univerzi v Novi Gorici.

Vlada premierke Alenke Bratušek je 11. aprila sprejela sklep, da je bil zaradi izdanih odločb kršen zakon v škodo javnega interesa in je od državnega pravobranilstva zahtevala, naj na upravno sodišče vloži tožbe za odpravo teh odločb.

Upravno sodišče je nato 26. septembra razsodilo, da je tožba utemeljena in odpravilo odločbo o koncesiji, ki je bila podeljena Univerzi v Novi Gorici. V obrazložitvi sodbe so izpostavili predvsem, da je objava razpisa za podelitev koncesij in izdaja odločb v času, ko je prejšnja vlada zaradi izglasovane nezaupnice lahko opravljala le tekoče posle, v nasprotju z določbo 116. člena ustave, ki govori o nezaupnici vladi.

Po mnenju sodišča nujni posli niso posli, ki bi začeli učinkovati po več kot enem letu. Prav tako je sodišče kot diskriminatoren označilo kriterij iz druge točke razpisa, ki je določal, da bo koncesija za študijski program druge stopnje dodeljena visokošolskemu zavodu, ki ima že dodeljeno koncesijo za študijski program prve stopnje s tega področja.

S tem bi bili po mnenju sodišča izločeni morebitni druge prijavitelji, kar pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Upravno sodišče je tudi menilo, da zakon o visokem šolstvu še vedno ne opredeljuje javne službe v visokem šolstvu, kar je dodatni razlog za nezakonitost razpisa in posledično dodelitev koncesije.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je ob tem ocenil, da sodba pritrjuje stališču, ki so ga stalno zagovarjali, torej, da je podeljevanje koncesij ob koncu mandata presegalo pristojnosti takratne vlade.

Koncesije v visokem šolstvu po ministrovem mnenju niso namenjene bogatenju zasebnikov, temveč da se z njimi zapolni morebitna vrzel v študijskih programih na javnih visokošolskih izobraževalnih ustanovah.

Podeljevanje koncesij na način, kot smo mu bili priča v obravnavanem primeru, pa po njegovem mnenju ne prinaša dodane vrednosti na področju kakovosti v visokem šolstvu in je v škodo davkoplačevalcev, so zapisali na MIZŠ-ju v sporočilu za javnost.