Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Poleg subvencioniranja cen elektrike, plina in pare vladni zakonski predlog predvideva še shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo za ohranjanje delovnih mest v primeru resnih težav z energetsko oskrbo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov za shemi za ohranjanje delovnih mest. V zakonu so za gospodarske subjekte – samostojne podjetnike, gospodarske družbe, zbornice, sindikate, zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost – predvidene enostavna pomoč in štiri vrste posebne pomoči. Posamezni subjekt bo lahko dobil eno vrsto pomoči.

Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo subjektu cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo zmanjšanje porabe, saj bo subvencija veljala za 70 odstotkov lanske porabe.

Pomoči po tem zakonu ne bodo mogli dobiti mali poslovni odjemalci, ki so zajeti v regulaciji cen skupaj z gospodinjstvi in zaščitenimi odjemalci, ter subjekti v finančni in zavarovalniški dejavnosti.

Vloge za pomoč bo treba vložiti elektronsko prek portala javne agencije Spirit, in sicer do 28. februarja do 12. ure. V vlogi bodo med drugim navedli, za katero pomoč kandidirajo in v kakšni vrednosti.

Tržne cene ostajajo izjemno visoke

Gospodarski minister Matjaž Han je priznal, da z nastalim položajem ni najbolj zadovoljen. Zadovoljen je s samo zasnovo predloga, a številke glede cene elektrike še ne gredo skupaj s cilji. Zasnovan je bil namreč na podlagi tržne cene največ 350 evrov za megavatno uro. Pri tem je minister kritičen do ukrepov EU-ja za omejitev visokih tržnih cen.

Ker tržne cene ostajajo izjemno visoke – gospodarstvo na primer toži, da dobiva ponudbe, ki presegajo celo 500 evrov za megavatno uro – Han v zakonskem predlogu vidi rešitev, ki jo bo treba še dopolniti, verjetno že na začetku januarja, da bo res čim bolj v pomoč gospodarstvu.

Spomnil je, da je vlada zakonski predlog pripravila v sodelovanju z delodajalskimi združenji, upoštevala, kolikor je mogoče, njihovih pogledov in zanj predvidela veliko več sredstev kot za do zdaj sprejete ukrepe za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen energije. A to bo verjetno vseeno premalo, ugotavlja.

V koaliciji bodo zakonski predlog podprli

Andreja Živic iz Gibanja Svoboda je povedala, da je gospodarstvo sicer zadovoljno z intenzivnim usklajevanjem rešitev z državo, a po drugi strani vseeno opozarja, da so ukrepi preskromni, saj so cenovne razmere zaostrene. Tu mora vmes po njenih besedah poseči EU, ki do zdaj ni izpolnil pričakovanj. Nad preveč medlimi ukrepi na ravni Unije so v Svobodi razočarani, a vlada mora pač zdaj v največji mogoči meri lajšati negativne učinke. Vendar pa Slovenija ob integriranem energetskem trgu ne more delovati kot osamljen otok, treba pa je imeti v mislih tudi vidik javnih financ, je dejala. V največji vladni stranki se zavedajo, da je treba ohraniti enotni evropski energetski trg, a obenem se je treba ukvarjati s trenutnimi tržnimi ekscesi in zagotoviti ustrezne varovalke. Andreja Živic sicer meni, da bodo učinki zakona pozitivni, treba pa je po njenih besedah ohraniti sodelovanje z gospodarstvom za nadaljnje iskanje rešitev.

Bojana Muršič iz SD-ja je povedala, da gre za predlog, ki bo omogočil nadaljnjo nadgradnjo ukrepov za pomoč gospodarstvu. Pri tem je spomnila, da morajo države pri ukrepanju upoštevati stroga določila evropske zakonodaje in okvire za državne pomoči v EU-ju. V stranki SD se zavedajo, da so razmere izjemno resne in cene na borzah še vedno rekordno visoke, zmožnosti držav pa omejene. A ob tem je spomnila, da so bili že sprejeti tudi drugi ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu ob energetski krizi, v stranki upajo, da bo kombinacija vseh ukrepov vplivala tudi na nižanje tržnih cen.

Poslanec Levice Miha Kordiš je bil v uvodu kritičen do tega, da je bil v preteklosti med slovenskimi elektroenergetskimi podjetji in končnimi kupci "skoraj nasilno" vzpostavljen mehanizem trga. Elektrike se tako ne proizvaja, ker jo gospodinjstva in gospodarstvo potrebujejo, ampak zato, da služijo preprodajalci in špekulanti. Edina rešitev je po njegovem mnenju, da distribucijo in prodajo elektrike izvzamemo s trga, prednostno pa se zalagajo domači akterji. Ker pa je energetska kriza akutna, je po Kordiševih besedah prav, da pri tem država pomaga, pri čemer pa pri subvencioniranju cen energentov pogreša varovalko zavarovanja delovnih mest.

SDS predlogu ne bo nasprotoval, poslanci NSi-ja bodo glasovali proti

Kritični so medtem v opoziciji, kjer so na podlagi predlogov gospodarstva vložili tudi več dopolnil za širjenje kroga upravičencev in rahljanje pogojev za pridobitev pomoči. Zoran Mojškrc iz SDS-a je spomnil, da ima obravnavani predlog bistveno večji finančni učinek od do zdaj sprejetih ukrepov, a da v gospodarstvu vseeno glasno opozarjajo, da se ne rešuje osnovna težava visokih cen v ponudbah za elektriko v 2023. Zato bo učinek nezadosten in gospodarstvu ne bo pomagal dovolj, je dejal poslanec. Kolege je pozval k podpori dopolnilom opozicije in s tem k upoštevanju predlogov gospodarstva. "Ker pa je vsaka pomoč boljša, kot da je ni," predlogu zakona v poslanski skupini SDS-a ne bodo nasprotovali.

Bolj dramatičen je bil Jožef Horvat iz NSi-ja. V poslanski skupini bodo glasovali proti, ker je način, na katerega se vlada loteva krize v gospodarstvu, po njihovi oceni neresen. V gospodarstvu po njegovih besedah vre. Spomnil je, da bo strošek energije tudi ob državni pomoči od tri- do štirikrat višji kot do zdaj. "Pomoč je nezadostna in prepozna," je opozoril. Številna podjetja po njegovih besedah ne bodo mogla preživeti prihodnjih mesecev, ljudje bodo izgubljali službe. Prepričan je, da bi lahko ceno elektrike za mala in srednja podjetja enostavno določili pri največ 200 evrih za megavatno uro in tako rešili veliko večino gospodarstva. "A zakaj enostavno, če lahko zapletemo," je ponazoril.

Vlada: Predlagane rešitve maksimum tistega, kar omogoča evropska zakonodaja

Čeprav vlada zagotavlja, da se bo s subvencioniranjem cena energetske oskrbe za podjetja občutno znižala, še posebej za energetsko intenzivna in za tista, ki bodo ob tem izvedla še ukrepe za varčevanje z energijo, in čeprav so združenja zakonsko besedilo intenzivno usklajevala z vladnimi predstavniki, so v gospodarstvu nezadovoljni.

Poudarjajo namreč, da vladna uredba o zamejitvi cen elektrike za velike odjemalce, ki je spremljala sprejemanje zakonskega predloga, ni prinesla rezultatov, ki so jih v gospodarstvu pričakovali, saj da podjetja še danes prejemajo ponudbe za leto 2023, ki presegajo 500 evrov za megavatno uro. Tudi subvencionirana cena bo tako po opozorilih delodajalcev še vedno tudi do petkrat višja, kot jo plačujejo tuji tekmeci, vse to pa bo slovensko gospodarstvo postavilo v nekonkurenčen položaj in prineslo številne negativne posledice.

V gospodarstvu vztrajajo pri cenovni kapici za nakupe energije za leto 2023 in svarijo, da več kot 60 odstotkov podjetij zaradi visokih cen še nima sklenjenih pogodb za prihodnje leto. Na vladni strani medtem vztrajajo, da so predlagane rešitve maksimum tistega, kar omogoča evropska zakonodaja, in da je za resnejše znižanje samih tržnih cen elektrike in plina potreben dogovor o cenovni omejitvi na ravni EU-ja. Ta se zaradi nesoglasij med članicami že tedne izmika.

Delodajalci trdijo, da si želijo le konkurenčnih pogojev poslovanja

Predstavniki najpomembnejših delodajalskih združenj so med parlamentarno razpravo svoja opozorila vnovič predstavili tudi na skupni novinarski konferenci. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je postregel z izračunom – slovenska podjetja so prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v znesku 460 evrov za MWh, ob upoštevanju intenzivne pomoči po zakonu to pomeni ceno 316 evrov za MWh. "To je še vedno bistveno višja cena, kot jo ima naša konkurenca po Evropi," je opozoril.

V aktualni energetski krizi gospodarstvo od države ne pričakuje velikega obsega pomoči, želi si le konkurenčnih pogojev v Evropi, je dejal Šimonka. Spomnil je, da so se nekatere države zaradi previsokih cen na evropskih borzah odločile za samostojno pot in uvedle kapico na cene energentov, in tudi sam vidi rešitev v omejitvi zgornje meje cene elektrike, po kateri so slovenska podjetja dolžna kupovati elektriko.

Sorodna novica GZS: Vladna uredba o mehanizmu določanja cen elektrike nima pravega učinka

Da si želijo le konkurenčnih pogojev poslovanja, so zatrjevali predstavniki vseh delodajalskih organizacij. "S temi cenami ne moremo konkurirati na evropski ravni, kaj šele na svetovni," je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Tudi on je dejal, da zakon, ki ga sprejema DZ, ne bo zadoščal. Predsednik Združenja Manager Andrej Božič pa je dodal, da za resen standard, ki pritiče evropski državi, industrijo potrebujemo. "Ta potrebuje več energije, zato moramo zagotoviti, da bo cena energije v Evropi konkurenčna," je dejal.

Z visokimi cenami energentov se spopadajo tudi trgovska podjetja. "Pred nami je zelo težko obdobje," je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, ki je prepričana, da bodo drobnoprodajne cene decembra in predvsem januarja eksplodirale. Dobavitelji in trgovina namreč ne bodo vzdržali, saj rezerv nimajo več, bruto marže pa so pri nas med najnižjimi v EU-ju.

"Bolj se ukvarjamo s tem, kdo bo koga varoval, kot pa z resnimi gospodarskimi vprašanji," pa je bil kritičen predsednik ameriško-gospodarske zbornice AmCham Slovenija Blaž Brodnjak. Svetovne dobavne verige se premikajo v Evropo in slovensko gospodarstvo je po njegovih besedah pripravljeno izkoristiti to zgodovinsko priložnost. "A če cene elektrike ne bodo konkurenčne, ne bo tako," je opozoril.