Marku Kranjcu, že tretjemu predlogu predsednika republike Janeza Drnovška, so pred glasovanjem podporo napovedale vse poslanske skupine. Novi guverner se bo najprej sešel z vodstvom banke in se z njimi posvetoval, kje in kako začeti delo. Kranjec upa, da bo v naslednjih šestih letih dobro vodil Banko Slovenije, tako kot sta jo njegova predhodnika.

"Tujina je vsekakor opazila, kaj se dogaja. Lahko je malce škodovalo Sloveniji, ampak dolgoročno trimesečna zamuda pri imenovanju guvernerja ne bo vplivala na delovanje slovenske centralne banke," je za Televizijo Slovenija povedal Kranjec. Kot je dejal, se ne boji, da Slovenija ne bi vodila kakovostne monetarne politike, ravno tako kot ostale članice Evropske centralne banke.

V prvem pogovoru po izvolitvi je še dejal, da je privatizacija bank zelo občutljivo vprašanje, ki ga je potrebno podrobno preučiti. Država dolgoročno ne sme ostati lastnica bank, saj morajo te biti učinkovite in dobro služiti prebivalstvu.

Bogata poklicna pot Marka Kranjca
Med letoma 1990 in 1992 je Kranjec vodil ministrstvo za finance, do leta 1997 je bil viceguverner in član sveta Banke Slovenije, do leta 2002 pa je vodil veleposlaništvo pri Evropski uniji v Bruslju. Od leta 2002 je profesor za javne finance na Fakulteti za upravo v Ljubljani.

Mitji Gaspariju je mandat guvernerja potekel 1. aprila, poslanci pa mu niso izrekli vnovične podpore za vodenje Banke Slovenije. Takrat je vodenje Banke začasno prevzel viceguverner in drugi Drnovškov kandidat, Andrej Rant, ki v državnem zboru prav tako ni prejel zadostne podpore za imenovanje.

Poslanci potrdili znižanje plač funkcionarjev
Poslanci so s 44 glasovi za in 13 proti potrdili predlagane spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi odpravile neskladnost zakonskih določb, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev z ustavo. Koalicija je trdila, da je treba plače sodnikov urediti z zakonom, predstavniki pravosodja pa predlogu očitajo številne pomanjkljivosti.

Vsem funkcionarjem, tudi predsedniku vlade in ministrom, se bo s 1. januarjem znižal dodatek na delovno dobo z 0,5 na 0,3 na dopolnjeno leto delovne dobe. Minister za javno upravo Gregor Virant je napovedal, da bo javna uprava na ta račun prihranila 1,74 milijona evrov. Plače funkcionarjev se bodo večinoma uvrstile v iste plačne razrede kot do zdaj, izjema so le plače v pravosodju, ki bodo nekoliko višje.

DZ tudi o štipendijah in študentskem delu
Na dnevnem redu je bil tudi predlog zakona o štipendiranju, s katerim naj bi povečali število štipendij, zmanjšali obseg študentskega dela in prispevali k tesnejši povezavi med šolstvom in gospodarstvom. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je povedala, da bodo spremembe omogočile študij večjemu številu mladih.

Poslanci so z dopolnilom zvišali cenzus za pridobitev državne štipendije za tiste študente, ki prebivajo izven kraja študija.