Koalicijske stranke so za datum referenduma o malem delu predlagale 10. april, predlog je dobil 70 glasov za in nobenega proti. Rok za izvedbo bo tako začel teči 1. marca, kampanja pa se začne 11. marca. Od dneva razpisa do referenduma mora preteči najmanj 30 in ne več kot leto dni. Če bodo volivci zakon zavrnili, v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo. Še pred tem je SDS predstavil nasprotno dopolnilo, s katerim bi referendum izvedli mesec dni pozneje - 8. maja. Ta datum sta podpirali tudi preostali dve opozicijski stranki, SLS in SNS. DZ je predlog zavrnil z 28 glasovi za in 45 glasovi proti.

Poslanci so na 40. izredni seji obravnavali tudi pobudo za ustavno presojo referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. S 43 glasovi za in in 24 proti so poslanci pobudo podprli. Sodišče mora odločiti v 30 dneh.

Svetlik: Dialog smo ponujali, a ga ni bilo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da je referendum o malem delu nepotreben, saj zakon ponuja dobre rešitve in nikomur nič ne odvzema. Po njegovih besedah so pri pripravi zakona študentom ponujali odprt dialog, ki ga pa ni bilo. Referendum naj bo izveden čim prej, je pozval in dodal, da se mu zdi "nerodno", da pobudniki referenduma predlagajo varčevanje, pri čemer so referendum sami zahtevali.
Funkl: Datum naj bo enoten
Predsedniku Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marku Funklu je žal, da mora biti referendum, a krivca za to vidi v pomanjkanju pripravljenosti na dialog. "Pogovori so bili videti, kot da nekdo pride do vas in reče, izselili se boste iz hiše in dobili šotor na dvorišču. Izselili se boste, lahko pa se pogovarjamo o opremi šotora," je dialog opisal Funkl. Pozval je k določitvi enotnega datuma za referenduma o malem delu in o pokojninski reformi.

Tudi Alenka Jeraj je v imenu SDS-a pozvala k enotnemu dnevu, ki bi morebiti lahko pokril štiri referendume - o pokojninski reformi, o arhivih, malem delu in morebitni posvetovalni o TEŠ-u 6. "Veliko govorimo o varčevanju. Vlada varčuje pri kavah, na ta način bomo bolj malo prihranili. Konkretno z več referendumi na isti dan bi pa prihranili kar precej in kar konkreten denar," je izjavila.
"Stroški z referendumi so veliki in so odgovornost vseh parlamentarnih politikov, ne samo predlagateljev," je Levaniču odgovoril Bogdan Barovič (SNS) in povedal, da bodo v SNS-u datum podprli, bodo pa podprli še zakonsko možnost, po kateri se lahko referendum prestavi na poznejši datum, če bo v kratkem več referendumov.
"Referendumski dan je metanje peska v oči"
Dejan Levanič je v imenu poslanske skupine SD-ja pobudo opozicije in predlagateljev referenduma o malem delu, da bi združili več referendumov, označil za neiskreno: "Pobuda, da bi imeli dva referenduma naenkrat zaradi nižanja stroškov, je zamegljevanje resnice. Na ta način želijo predlagatelji ljudi zmesti in nabirati politične točke. Ko je govora o zniževanju stroškov, je treba povedati, da odgovornost za stroške nosijo predlagatelji."

Predlagani aprilski datum so po besedah Ljuba Germiča podprli tudi v poslanski skupini LDS-a. Zakon o malem delu spada v sveženj ukrepov, ki bodo izboljšali socialno stanje številnih Slovencev, zato je treba pohiteti tudi z referendumom, je dejal Germič. Vito Rožej je v imenu poslanske skupine Zaresa zavrnil enoten, poznejši dan za referendum. Zakonska ureditev za naknadne zakonodajne referendume predvideva časovne roke, ki jim je treba slediti, je zatrdil, zato bo podprl datum 10. april.
DeSUS za in proti referendumskemu dnevu
DeSUS je po besedah Franca Jurše aprilski datum referenduma podprl, saj so prepričani, da je ustavno pravico treba spoštovati. Menijo, da bi bilo zaradi nižjih stroškov in večjega napovedanega števila referendumov smiselno določiti referendumski dan. Hkrati pa se poslancem DeSUS-a zdi več referendumov na isti dan breme za volivce. Predlagani datum večinoma podpirajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, je zatrdil Vili Rezman.

Dušan Kumer je dejal, da se "utapljamo v referendumskem oceanu" in da SD ustavno presojo zahteva, saj ustavna večina v parlamentu podpira novi zakon, ki odpravlja neustavno stanje, nastalo z zakonom, ki ga je sprejela Janševa vlada. "Utrujeni smo od te teme," je v predstavitvi stališča DeSUS-a povedal Vasja Klavora. "Kot je znano, je bila dana zahteva za referendum, ki je legitimna pravica. Legitimna pravica pa je tudi ustavna presoja, ki bi ugotavljala, ali je zakon protiustaven," je pojasnil Klavora in zatrdil, da bodo ustavno presojo podprli, saj je DeSUS zakon podprl na podlagi mnenj strokovnjakov, ki so podali argumentirane odgovore, zakaj bi bilo treba arhive zapreti.

Anton Anderlič ustavne presoje ne bo podprl
"Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, ima velikokrat tudi s prihodnostjo težave. Tisti v življenju, ki se pa preveč ozirajo nazaj, se pa zato pri hoji naprej radi spotaknejo. In to je naša težava," je prepričan Borut Sajovic. V imenu poslanskega kluba LDS-a je poudaril, da bodo ta predlog večinsko podprli, saj menijo, da se o morebitnih protiustavnih posledicah, ki bi ob referendumu lahko nastale, izreče ustavno sodišče.

Poslanec LDS-a Anton Anderlič je tako kot kolegi iz poslanske skupine proti referendumu, saj meni, da je zakon dober in da ustrezno ureja to problematiko. Predloga za ustavno presojo pa Anderlič ne bo podprl, ker misli, da je potrebno, da se nekatere stvari uredijo in gredo v zgodovino. Ob tem je dejal: "Odprite vse, kar hočete zaradi mene, samo da se bodo enkrat končale razne manipulacije s temi arhivi."

Širca: To je nevarna igra
Ministrica za kulturo Majda Širca je opozorila na uredbo, ki je bila sprejeta že v času Janševe vlade in ki je omejevala dostop do arhivov. "Na referendum se torej pošilja rešitev, ki z zakonom popravlja to, kar se je počelo v praksi brez zakonov," je opozorila. "Ta igra je nevarna," meni Širca. Ministrica je prepričana, da je prav, da mnenje o upravičenosti referenduma najprej poda ustavno sodišče. Referendumska odločitev bi namreč lahko privedla do uveljavitve domnevno neustavnega zakona, kar bi bila "težko popravljiva posledica", je še poudarila Širca.