Pahor bo 2. krog posvetovanj z zainteresiranimi poslanskimi skupinami sklical, "če bo do poteka roka v neformalnih pogovorih presodil, da lahko tudi na podlagi njihovih dokončnih stališč ugotovi, ali bo v skladu s 111. členom ustave državnemu zboru predlagal kandidata za novega predsednika vlade ali ne. 30-dnevni rok, v katerem ima predsednik republike možnost predlagati predsednika vlade, bo potekel 28. februarja 2020," so po koncu posvetovanj s poslanskimi skupinami pojasnili v predsednikovem kabinetu.

Kot je znano, so v preteklih dneh svoja stališča predsedniku države že pojasnili predstavniki SDS-a, LMŠ-ja, SMC-ja, SD-ja, NSi-ja in Levice, danes pa še predstavnika narodnih skupnosti, SAB, DeSUS in SNS.

S sestankom z Jelinčičem se je končal prvi krog posvetovanj predstavnikov poslanskih skupin pri predsedniku republike. Foto: MMC RTV SLO
S sestankom z Jelinčičem se je končal prvi krog posvetovanj predstavnikov poslanskih skupin pri predsedniku republike. Foto: MMC RTV SLO

SNS se na Janševo vabilo ne bo odzval

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je po srečanju v izjavi za medije dejal, da Janezu Janši očitno "ne kaže dobro" pri nabiranju potrebnih 46 poslanskih glasov za sestavo nove vlade. Sam je ponovil, da se srečanja, predvidenega za petek, ne bo udeležil: "Zadeve so take, da eni imamo ponos, drugi ga pa nimajo." Na vprašanje o tihi podpori morebitni vladi v dobro države pa Jelinčič ni odgovoril neposredno. "Vprašanje je, kako se sploh dojema dobro ali dobrobit države. Vendar pa naši trije glasovi ne bi bili odločilni pri konstituiranju Janševe vlade," je pojasnil.

Pivčeva prejela grozilno pismo

Predsednica DeSUS-a Aleksandra Pivec je v DZ na svoje ime prejela grozilno pismo, ki se nanaša na pogovore o sodelovanju v koaliciji s SDS-om. Kot je poročal POP TV, naj bi policija Pivčevi že zagotovila varovanje.

Zaradi varnostnih postopkov vsebine pisma in prvih ukrepov policije ministrica ni želela komentirati. Po neuradnih podatkih naj bi bila vsebina precej neposredna, in sicer grožnje s smrtjo, če DeSUS popelje v koalicijo Janeza Janše.

Na poročanje o grožnjah Pivčevi se je na Twitterju odzval predsednik DZ in SD Dejan Židan. "Nesprejemljive in obsojanja vredne so grožnje ob sprejemanju političnih odločitev. Od odgovornih pričakujem ukrepanje, vse v javnem prostoru pa pozivam, da s svojim delovanjem gradimo Slovenijo, ki bo strpna in uspešna," je zapisal.

Ob tem je poudaril, da se predsednik republike Borut Pahor strinja s spremembo volilnega sistema, vendar pa "je problem dobiti 60. glas". Kot je znano, se je pod predlagane spremembe podpisalo 59 poslancev, za njihovo sprejetje pa jih potrebujejo 60. "Morda se bodo v DeSUS-u spametovali in dali enega ali dva glasova," je dejal Jelinčič. Predvideva namreč, da DeSUS, če bodo volitve potekale po obstoječem sistemu, ne bo prestopil parlamentarnega praga. Lahko pa pride v DZ, če bi potekale po novem sistemu, je še dodal.

DeSUS se pripravlja na volitve, a podpore novi vlade ne izključujejo

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je predsedniku republike sporočil, da se DeSUS pripravlja na volitve, a ne zavračajo pogovorov za oblikovanje nove vlade. Odločili se bodo v korist stranke in Slovenije. Če bi se odločili za sodelovanje v vladi z SDS-om, pa je za DeSUS ključno uresničevanje strankinega programa in to, da se ne odpirajo ideološke teme, je dejal Jurša in dodal, da v nasprotnem primeru stranka ne more sodelovati v koaliciji.

V poslanski skupini so enotni v stališču, da sicer začnejo priprave na predčasne volitve, a obenem dopuščajo tudi pogovore o novi vladi. DeSUS v morebitni novi vladi po besedah Jurše zanimata resorja zdravstva in sociale. Ob tem je zanikal namige, da bo kateri izmed njihovih poslancev prestopil v kakšno drugo poslansko skupino.

Pri Pahorju še SAB, DeSUS, SNS in predstavnika manjšin

Kociper: Pahor naj opravi še en krog pogovorov

Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je izjavi za medije po srečanju pojasnila, da bodo organi stranke o prihodnjih korakih po odstopu premierja Marjana Šarca odločali v petek. Bo pa prvi predlog vodstva SAB-a organom stranke, naj se takoj začnejo priprave na predčasne volitve.

V javnosti so se po njenih besedah v zadnjem obdobju pokazali "močni indici", da ne bo volitev, ampak da se utegne oblikovati vlada pod vodstvom SDS-a. Vendar pa takšna vlada po mnenju SAB-a "ni v nacionalnem interesu", saj si in si bodo tudi v prihodnje zavzemali za levosredinsko vlado.

Vodja poslanske skupine SAB-a je Pahorju predlagala nov krog pogovorov. Foto: MMC RTV SLO
Vodja poslanske skupine SAB-a je Pahorju predlagala nov krog pogovorov. Foto: MMC RTV SLO

Zato so v SAB-u predlagali projektno vlado, katere prva naloga bi bila sprejetje volilne zakonodaje. "Imamo zgodovinsko priložnost. Imamo skoraj ustavno večino in možnost, da še pred naslednjimi volitvami sprejmemo zakon, ki bi omogočal, da bi bil v prihodnje DZ oblikovan drugače," je povedala. Pahorju je tako tudi predlagala, naj opravi še drugi krog pogovorov.

SAB je svojo pobudo poslal vsem sedmim strankam, ki so se podpisale pod predlog novele zakona o volitvah v DZ, pa tudi DeSUS-u. Že v sredo so se v povezavi s tem sešli s predstavniki SD-ja in DeSUS-a, danes sledi sestanek z NSi-jem, v prihodnjem tednu pa predvidoma še s SMC-jem, je pojasnila Kociprova. Je pa izrazila obžalovanje, da se v LMŠ-ju pogovorov niso pripravljeni niti udeležiti in "preprečiti morebitne desne vlade".

Bo parlament dve leti po izvolitvi dobil novo sestavo? Foto: BoBo/Borut Živulović
Bo parlament dve leti po izvolitvi dobil novo sestavo? Foto: BoBo/Borut Živulović

Poslanca narodnih skupnosti za obe možnosti

Že pred SAB-om je na posvet k Pahorju prišel predstavnik poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža, ki je pojasnil, da sta poslanca narodnih skupnosti pripravljena tako na nove volitve kot na novo vlado. Bosta pa morebitni novi vladi predlagal podpis sporazuma o sodelovanju, ki so ga podpisali tudi z vlado Marjana Šarca in v katerem so navedeni njihovi bistveni predlogi in pričakovanja za štiriletni mandat.

Določene zadeve iz tega sporazuma so že uresničili, večina je še odprtih, za nekatere pa so po Žiževih besedah ugotovili, da jih bo treba še dodati. "Smo pripravljeni sodelovati, ne bi pa želeli biti jeziček na tehtnici. Želeli bi sodelovati z vlado, ki ima dovolj poslancev, da se zakoni in reforme lahko sprejemajo brez prevelikega pritiska na poslanca obeh narodnih skupnosti," je pojasnil in dodal, da so iz SDS-a z njimi že vzpostavili stik, a na pogovoru še niso bili.