Predlog, o katerem bo DZ odločal na četrtkovi izredni seji, prinaša zamrznitev cen šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih in bivanja v študentskih domovih.

Predlog določa, da se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne zviša in ostane enaka kot v šolskem letu 2021/2022. Zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja šol pa bi se osnovnim in srednjim šolam razlika med stroški in staršem zaračunano ceno malice krila iz državnega proračuna.

Prav tako vlada predlaga, da bi dijaki in študenti, ki bivajo v dijaškem domu, v prihajajočem šolskem letu plačali oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od januarja do konca avgusta. V študentskih domovih pa bo v letu 2022/23 fiksno določena cena bivanja.

V. d. generalnega direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Boris Černilec je danes poudaril, da želijo s tem urediti prehranjevanje in bivanje ter pomagati pri socialnih stiskah staršev teh otrok.

Hkrati želijo šolam in domovom neposredno vrniti razliko med dejansko in zamrznjeno ceno. V ta namen bo v letošnjem letu namenjenih dobre štiri milijone evrov, od tega jih morajo po besedah Černilca 1,5 milijona evrov še zagotoviti s prerazporeditvijo sredstev iz proračuna ministrstva. Prihodnje leto pa bo treba poravnati razliko v ceni 14 milijonov evrov, ki jih bodo zagotovili z rebalansom proračuna za prihodnje leto.

Predlog so člani odbora danes popravili še z dopolnili koalicije, v katerih so upoštevali nekatere pripombe parlamentarne zakonodajnopravne službe (ZPS). Dopolnila po mnenju ZPS-ja njihove pripombe v večjem delu odpravljajo, še vedno pa opozarjajo, da bi večina predlaganih rešitev terjala zgolj spremembo podzakonskih predpisov, in ne interventnega zakona.

Tudi na takšno mnenje ZPS-ja so v današnji razpravi opozarjali poslanci opozicijskih SDS-a in NSi-ja. Čeprav so vsi napovedali, da ga bodo podprli, pa so imeli glede predloga nekatere pomisleke. Poleg opozoril ZPS-ja so izražali tudi bojazen, da bo zaradi zamrznitve cen padla kakovost prehrane v šolah. Izpostavljali so še, da se zakon sprejema prepozno, saj se je šolsko oz. študijsko leto že začelo.

Poslancem Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice so tudi očitali, da so v torek zavrnili novelo zakona o šolski prehrani, s katero so v SDS-u predlagali brezplačno šolsko malico in kosila. Ti pa so jim odgovarjali, da gre pri teh očitkih za zavajanje, saj bi predlog SDS-a brezplačno prehrano uvedel šele v letu 2024. Za zamudo pri sprejemanju interventnega zakona pa so okrivili opozicijo, saj so morali v državnem zboru najprej odločati o njihovem predlogu.