Predstavnike invalidskih organizacij so na Brdu pri Kranju sprejeli predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in predsednik vlade Robert Golob. Kot je na dogodku povedala predsednica Sveta za invalide RS in predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Mateja Toman, je tradicionalni sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov, ki poteka 3. decembra, vsakoletna priložnost, da javnost in odločevalce spomnijo na položaj invalidov v naši družbi.

Pojasnila je, da so ukrepi, ki zagotavljajo njihovo enakopravnost, zapisani v številnih zakonih. "Čeprav gre za obvezujoče predpise, je besedilo na papirju eno, dejansko življenje pa malce drugačno," je dejala. Po njenih besedah so tako invalidi še vedno izpostavljeni diskriminaciji in različnim oviram na številnih področjih življenja.

Kot je poudarila, utemeljeno pričakujejo, da so predstavniki invalidskih organizacij tvorno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov na področjih, ki so relevantna za invalide. Na to še posebej opozarjajo v obdobju napovedanih reform zdravstvenega sistema in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja. Prav tako Mateja Toman poziva k previdnosti, da varčevalni ukrepi zaradi odprave posledic poplav ne bi še poslabšali stanja najranljivejših skupin prebivalstva, med katerimi so v velikem številu tudi invalidi.

Pirc Musar opozorila, na številne vrzeli pri uresničevanju pravic invalidov

Med prebivalci Slovenije je približno od 12 do 13 odstotkov invalidov. Da je treba slišati glas invalidov, ne pa odločati o invalidih brez njihove dejavne vloge, je v svojem nagovoru poudarila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Navedla je, da morajo biti invalidske organizacije vključene v procese oblikovanja rešitev in drugih ukrepov na vseh področjih, ki so pomembna za invalide, saj je njihovo znanje obsežno in neprecenljivo. Invalidi želijo, da bi bil Svet za invalide RS s sprejemom novega zakona urejen kot neodvisno telo, tako bi tudi po oceni Pirc Musar lahko učinkoviteje nadziral uresničevanje konvencije o pravicah invalidov in izvajal naloge obveznega posvetovalnega foruma o vprašanjih invalidske politike.

Sorodna novica Golob ob dnevu invalidov: "S sodelovanjem bo naše delo za blagor invalidov še uspešnejše"

Kot je navedla predsednica države, je bila v Sloveniji v zadnjih letih sprejeta vrsta zakonodajnih rešitev za uresničevanje konvencije, od zakona o izenačevanju možnosti invalidov, pa do zakona o osebni asistenci. Velik uspeh je bil tudi vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo leta 2021, vendar je to le prvi korak, zato poziva vlado, da čim prej pripravi podzakonske akte in ustavno varovano pravico spremeni z mrtve črke na papirju v aktivno pravico.

Dodala je, da Slovenijo kljub rezultatom projekta do invalidov prijazne občine čaka še veliko dela pri odpravljanju ovir. Kot pomanjkljiv je poudarila dostop do javnega prevoza, preskromen je tudi obstoječ nabor podpornih storitev v skupnosti, da bi omogočal deinstitucionalizacijo. Vrzeli pa so tudi na področju urejanja položaja otrok s posebnimi potrebami.

Po njenem mnenju so na mestu tudi opozorila Sveta za invalide RS, da je v naši državi kar 3000 polnoletnim državljanom odvzeta volilna pravica zaradi invalidnosti. Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je možnost odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi diskriminacija. Pirc Musar je zato vesela, da se je začel postopek spremembe zakona o volitvah. Kot je poudarila Mateja Toman, je skrajni čas, da tudi naša država po zgledu številnih evropskih držav omogoči glas omenjenim invalidom že na evropskih volitvah prihodnje leto in na vseh volitvah po tem. Možnost sodelovanja v političnih procesih je namreč bistvena vsebina aktivnega državljanstva in temelj vsake demokratične družbe.

Težave tudi pri zaposlovanju

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Eva Lipovšek, nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da je velika težava tudi vstopanje invalidov na trg dela. V Sloveniji je na letni ravni približno 3000 invalidov, ki vstopajo in tudi odhajajo s trga dela. Prirastka skorajda ni, težava pa so tudi predsodki delodajalcev, je opozoril Damjan Žnidarčič s Centra za rehabilitacijo invalidov Celje.

Sorodna novica Enakopravnost invalidov: "Kljub napredku še ne moremo biti zadovoljni"

Aleksandra Kuhar z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada je za Radio Slovenija pojasnila, da sklad prihaja nasproti delodajalcem tudi s tem, ko plača upravičene stroške za prilagoditev delovnega mesta invalidu. "Če delodajalec za nakup navadne mize za delavca, ki ni invalid, potrebuje 100 evrov, za nakup prilagojene mize pa potrebuje 200 evrov, sklad plača razliko, po cenejšem od dveh predračunov," je dejala.

Podjetja imajo sicer kvotno obveznost glede zaposlovanja invalidov. Če se delodajalec odloči, da invalida ne bo zaposlil, je dolžan plačati prispevek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače za vsakega, ki bi ga moral zaposliti.