Poslanci koalicije bodo glasovali proti noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo vložili, je napovedal Janša. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Poslanci koalicije bodo glasovali proti noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo vložili, je napovedal Janša. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

DZ je v skladu z napovedmi predsednikov koalicijskih strank SDS, SMC in NSi odložil glasovanje o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu na jesen.

"Očitno nimate dovolj glasov in očitno tudi ne poguma, da bi si upali o njem glasovati," je o prestavitvi glasovanja na jesen dejala Janja Sluga iz nepovezanih poslancev. Podobnega mnenja so v Levici in LMŠ-ju, kjer so skupaj z nepovezanimi poslanci glasovali proti prestavitvi glasovanja. Poslanci SD-ja in SAB-a niso glasovali, preostali so prestavitev podprli.

Janša: Od sredine avgusta testiranje ne bo več brezplačno. Odgovornost je na posamezniku.

Janša: Tako pomembne odločitve si ne želimo sprejeti v tako pregretem političnem ozračju

Še pred glasovanjem v DZ-ju je premier Janez Janša na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil razloge za odlog glasovanja. V koaliciji si namreč ne želijo, da se ta pomembna odločitev sprejema v tako pregretem političnem ozračju. "Gre za eno od strateških odločitev o tem, kako zagotoviti stabilne pokojnine v prihodnje, glede na to, da so poskusi za sprejetje tega zakona stari več kot desetletje, ne verjamemo, da bo, če bo ta priložnost zapravljena, v kratkem času še kakšna tukaj," je utemeljil odločitev.

Kot je dodal, bi zavrnitev zakona pomenila, da je upravljanje državnega premoženja še naprej razdrobljeno in viri za zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema in pokojnin še naprej manjši, kot bi lahko dejansko bili, glede na možnosti, ki jih ima Slovenija.

Tudi podpredsednik vlade in prvak NSi-ja Matej Tonin je ocenil, da bi bilo odločanje o zakonu o demografskem skladu bolje prestaviti na eno od prihodnjih sej, "ko bodo strasti bolj umirjene in bo lahko precej bolj trezna razprava o tem, kakšna je prihodnost upravljanja državnega premoženja in same skrbi za pokojninski sistem". V trenutku, ko po Toninovih besedah vlada neka politična histerija, bi bili lahko narejeni napačni politični sklepi z daljnosežnimi posledicami.

Poslanci koalicije glasovali proti ZNB-ju

Poslanci na ponovnem glasovanju po izglasovanem vetu državnega sveta z 78 glasovi proti in enim glasom za niso vnovič potrdili novele zakona o nalezljivih boleznih. Proti so glasovali tudi poslanci koalicije, ki so med drugim ocenili, da je nekatere kritike in pomisleke o noveli še smiselno preučiti in pripraviti novo besedilo.

Z novelo zakona je vlada želela uresničiti odločbo ustavnega sodišča, da so nekateri deli zakona o nalezljivih boleznih, povezani z ukrepi ob epidemiji covida-19, neustavni.

Da bi bila novela po ponedeljkovem vetu državnega sveta sprejeta, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Pretekli teden jo je DZ potrdil s 44 glasovi za in 42 proti.

Premier Janša je še pred glasovanjem na novinarski konferenci dejal, da sprememba zakona v tej fazi najbrž ni potrebna, in napovedal glasovanje proti.

V delu opozicije vlado pozivajo k odstopu ali vezavi zaupnice na katerega od predlogov

Glasovanja o tem zakonu namreč ne morejo prestaviti, saj mora biti skladno z določili poslovnika izvedeno na prvi seji po izglasovanju veta.

Vlada si bo tako vzela čas do jeseni, da nekatere pripombe, ki so bile v razpravi, prouči in vloži novo novelo. Kot je dejal, je vlada s to novelo zakona hitela zato, da ujame rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče. Stari zakon še vedno velja in omogoča dovolj instrumentov, da se dovolj učinkovito bojujemo z epidemijo, je še dodal.

Kot je dodal Janša, želijo s tem tudi razbremeniti čas naslednjih tednov, ki je ključen za to, da Slovenija doseže zadostno precepljenost za ustavitev epidemije. Kot je dejal, je opozicija napovedovala tudi morebitno zbiranje podpisov za referendum in ustavno presojo, ta razprava pa bi se verjetno povezala z nasprotovanjem cepljenju in bi tako dobili negativni učinek, česar ne želijo.

Ključna prioriteta v Sloveniji je doseči zadostno precepljenost, "da bomo lahko imeli jeseni šole in vrtce odprte, neomejeno javno življenje in kolikor se da normalne aktivnosti ob upoštevanju PCT-pogojev", je poudaril Janša.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je, kot se je izrazil, upal, da bodo lahko politične stranke vsaj pri vprašanju ZNB-ja poiskale širši konsenz, ampak se je po njegovem mnenju pokazalo, da to ni mogoče. V takem stanju duha ni mogoče voditi argumentirane razprave in zagotoviti ukrepov, ki jih izvaja celotna Evropa, je prepričan Počivalšek.

"Očitno je, da slovenska vlada nima na razpolago ustreznih mehanizmov, da bi zagotovila kolektivno skrb za javno zdravje ob naslednjem valu epidemije. Zato je skrb za zaščito v prvi vrsti stvar odgovornosti vsakega posameznika in posameznice. Sam sem se cepil, in to priporočam tudi drugim, je pa to vsekakor stvar svobodne odločitve vsakega posameznika in posameznice."

Tudi predsednik NSi-ja Matej Tonin je ocenil, da bi bilo odločanje o prihodnosti upravljanja državnega premoženja bolje prestaviti na eno od prihodnjih sej, ko bodo strasti bolj umirjene. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Tudi predsednik NSi-ja Matej Tonin je ocenil, da bi bilo odločanje o prihodnosti upravljanja državnega premoženja bolje prestaviti na eno od prihodnjih sej, ko bodo strasti bolj umirjene. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Sindikati se ne odpovedujejo referendumu

Sindikati, ki so za primer izglasovanja zakona o Nacionalnem demografskem skladu v DZ-ju napovedali začetek dejavnosti za zahtevo za referendum, pozdravljajo odločitev poslancev, da glasovanje odložijo na jesen. V njej vidijo priložnost za javno razpravo. A če bo jeseni zakon potrjen v zdajšnji obliki, grožnja z referendumom ostaja.

Sindikati pozivajo k zavrnitvi zakona. Vodstvo DeSUS-a: Ne gre za to, za kar se zavzemamo.

"Demografski sklad v pravem pomenu, ki bo zagotavljal pokojnine vsem naslednjim generacijam, bi nujno potrebovali, a ne v obliki, kot je bil predlagan," je v skupnem sporočilu reprezentativnih sindikalnih central zapisala predsednica Zveze svobodnih Sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Če gre zgolj za prestavljanje glasovanja, veliko ni bilo storjenega, referendumske dejavnosti so se zgolj premaknile v jesen, je dodala.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije – KS 90 Peter Majcen je ob tem posvaril, da bo jeseni ozaveščenih državljanov in tistih, ki so prepričani o škodljivosti delovanja zdajšnje vlade, zagotovo še več.

Za široko javno razpravo se zavzema tudi predsednik Slovenske zveze sindikatov – Alternativa Zdenko Lorber. "O zakonu, ki se dotika vprašanj naših prihodnjih pokojnin, lastništva in upravljanja državnega premoženja oz. njegovih podjetij in pokojninskih skladov, v katerih imamo zaposleni svoj denar, je treba doseči kar najširše soglasje ključnih deležnikov v družbi," je zapisal.

Novela zakona o DDV-ju končala zakonodajno pot

DZ je po prvem branju vladnega predloga novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) ocenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog so podprli poslanci SDS-a, NSi-ja, SMC-ja, DeSUS-a in narodnosti ter en poslanec LMŠ-ja. Preostali poslanci LMŠ-ja so glasovali proti, prav tako poslanci Levice, SD-ja, SAB-a, SNS-a in nepovezane poslanske skupine. Izid glasovanja je bil 45:45.

Ta bi v slovenski pravni red prenesla določbe evropskih direktiv in nekatere poenostavitve ter administrativne razbremenitve davčnih zavezancev in finančne uprave. Med drugim se ukinja prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV-ja, račun v papirni obliki pa se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo.

Janša o Andrijaniču: Ne gre za novo ministrstvo, ampak za novo službo

Premier je pred petkovim glasovanjem o kandidaturi Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalno preobrazbo pojasnil, da ne gre za novo ministrstvo, ampak za novo službo in ministra, ki bo usklajeval obstoječa ministrstva. Razlog pa je, da je Evropska komisija Sloveniji odobrila načrt za okrevanje, v katerem je veliko denarja za digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva, javne uprave, storitvenih dejavnosti ... Ta denar bo začel v Slovenijo prihajati v prihodnjih mesecih, je pojasnil Janša in poudaril, da so to sredstva, ki bodo na voljo že letos. Na vprašanje, kako se bodo odzvali, če minister v DZ-ju ne bo potrjen, pa je Janša odgovoril, da ne gre za ministra, ki bi bil "obvezen", ampak je dodatna moč za horizontalno koordinacijo. "Ne gre za politično odločitev, gre za vprašanje, ali je slovenska opozicija sposobna racionalnega premisleka in razumevanja razlogov, zaradi katerih predlagamo Andrijaniča," je dodal.

V koaliciji poudarili nujnost vlaganj v zdravstvo, iz opozicije opozorila o nedorečenosti virov financiranja

Poslanci so s 63 glasovi za in dvema proti ocenili, da je predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za naložbe v zdravstvo, ki za prihodnjih deset let predvideva za skoraj dve milijardi evrov vlaganj v slovensko zdravstvo, primeren za nadaljnjo obravnavo.

V koaliciji so v razpravi poudarili nujnost teh naložb, v opoziciji pa so posvarili pred nedorečenostjo finančne konstrukcije zakona. Poslanka SDS-a Karmen Furman je opozorila, da so se v slovenskem zdravstvu z leti nakopičile številne težave, ki danes zahtevajo takojšnje reševanje, če ne želimo, da bolniki kljub plačevanju zdravstvenega zavarovanja plačujejo iz svojega žepa dodatno za zdravljenje. Opozorila je, da gre za prvi zakon v 30 letih, s katerim so predvidena nujno potrebna vlaganja v zdravstveni sistem. Sprejetje tega zakona pa je po njenih besedah nujno za varno, kakovostno in pravočasno zdravljenje bolnikov in boljše delovno okolje zaposlenih.

Levica ni uspela s predlogom o sežigalnicah odpadkov

Levica ni uspela z zakonskim predlogom za izenačitev zahtev za sežigalnice in naprave za sosežig.

Levica je med drugim predlagala, da bi se izenačile mejne vrednosti dušikovih oksidov za sežigalnice odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ter odpravile izjeme pri preseganju mejnih vrednosti žveplovih oksidov in glede kurilnih vrednosti odpadnih olj.

Zakon bi tudi skrajšal dovoljeni čas preseganja mejnih vrednosti iz sežigalnic in naprav za sosežig s štirih na dve uri, na letni ravni pa s 60 na 30 ur. Za cementarne bi 10-krat znižal dovoljene izpuste benzena. Določil bi obveznost sprotnega javljanja podatkov meritev emisij in njihovo sprotno objavo na agencijo za okolje, ki bi jih morali onesnaževalci poročati na pol ure. Luka Mesec (Levica) je v imenu predlagateljev dejal, da gre, ožje gledano, predvsem za težavo cementarne Salonit Anhovo.

V koaliciji ter SNS-u in DeSUS-u so se izrekli proti predlogu. Pritrjevali so stališču vlade, menili pa tudi, da bi bilo treba počakati na rezultate dela lani ustanovljene medresorske delovne skupine, ki proučuje možnosti za izenačitev normativov dovoljenj emisij iz sežigalnic in naprav za sosežig. Preostala opozicija je bila naklonjena zakonu, med drugim zato, ker da bi odpravili diskriminacijo prebivalstva na območju cementarne v Anhovem in zaščitili zdravje ljudi.

Predlog novele o lekarniški dejavnosti v nadaljnjo obravnavo

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Državni zbor je s 63 glasovi za in 15 proti odločil, da je novela zakona o lekarniški dejavnosti, s katero v SMC-ju predlagajo spremembo meril za oblikovanje lekarniške mreže na primarni ravni, primerna za nadaljnjo obravnavo. Med razpravo, ki so jo poslanci opravili v sredo, je prevladala ocena, da novela prinaša tako dobre kot slabe rešitve.

V SMC-ju so novelo zakona o lekarniški dejavnosti vložili v parlamentarno proceduro februarja letos. Predlagajo poseg v ureditev lekarniške mreže na primarni ravni, s čimer naj bi vsem uporabnikom zagotovili enakopraven dostop do storitev. Kot eno od meril za oblikovanje mreže bi tako dodali število prebivalcev ter dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne.

Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti za omejen čas neustavna

Novela prinaša tudi možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov, na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.

Na seznamu predlogov SMC-ja je tudi odprava omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine, pred ustanovitvijo pa bi po noveli občine morale sprejeti sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih glede zavoda.

Prav tako novela odpravlja omejitev, da direktor javnega zavoda ne sme biti član sveta drugega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda. V zakon o lekarniški dejavnosti pa bi predlagatelji vnesli tudi določbo, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. S tem bi odpravili prepoved vertikalnega povezovanja.