" meni Primc. Blažič: "Gre za vprašanje zakonskega uresničevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin."

Poslanci se bodo na redni junijski seji državnega zbora "lotili" tudi osnutka družinskega zakonika, ki ves čas, odkar besedilo nastaja, razvnema številne polemike. Nestrinjanje s trenutno obliko besedila in umeščenostjo istospolno usmerjenih v družbo so ti izkazali že na Paradi ponosa, medtem ko v Civilni iniciativi za družine in pravice otrok napovedujejo shod pred parlamentom.

Na vprašanja o aktualni problematiki - družinskemu zakoniku - sta za MMC odgovarjala koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič in predsednik Iniciative za družine in pravice otrok Aleš Primc.

Družinski zakonik se vrača na poslanske klopi. Po sprejetem spornem členu o registraciji je opozicija spremenila prvotno obliko - je v predlagani obliki zdaj sprejemljiv?
Primc: Registracijo je v družinski zakonik prvo predlagalo notranje ministrstvo, ki ga vodi Katarina Kresal, zato je bila njena ihta, ko je napadla dr. Cukjatija, navaden teater dvoličnosti. Ob tem, da je sedanja vlada zunajzakonskim zvezam vzela skoraj vse finančne ugodnosti, je to še bolj dvolično. Mi se zavzemamo za dejansko izenačitev zakonske zveze in zunajzakonske zveze, vendar ne na način, da se zunajzakonskim zvezam jemlje finančne ugodnosti, ki so jih lahko izkoriščali v zadnjih 35 letih, ampak da bi do enakih pravic bili upravičeni tudi poročeni starši.

Blažič: Vsakršno ukinjanje pred 35 leti pridobljenih pravic in svoboščin je popolnoma nesprejemljivo. Gre za ideološki poskus ukinjanja instituta zunajzakonske zveze in za vsiljevanje zakonske zveze kot edine prave oblike ureditve partnerskih razmerij, ki ga je nujno v celoti zavrniti.

Kaj je dobro v novem družinskem zakoniku?
Blažič: Kampanja je sprejemanje družinskega zakonika spremljala predvsem v delu, ki se nanaša na odpravo sistemske diskriminacije istospolnih parov in družin. S tega vidika je v kompromisni različici dobro, da istospolnim parom in deloma družinam prinaša temeljne socialne pravice, ki so jim bile do zdaj zanikane. Pozitivna se nam zdi tudi določba, da se otrok telesno ne kaznuje in ne izpostavlja drugim oblikam ponižujočega ravnanja, uvedba zagovornika otroka ter prenos nekaterih pooblastil s centrov za socialno delo na sodišča.

Primc: Da se nekoliko zmanjšujejo pristojnosti centrov za socialno delo, da se povečujejo pristojnosti sodišč in da se skrajšujejo nekateri roki, ko družina razpade.

Kaj je slabo?
Primc: Izhodišče celotnega zakona je, da otrok ne potrebuje mame in očeta. V predlogu družinskega zakonika je iz tega izhajajoč pomen mame in očeta za otrokovo rojstvo, razvoj in vzgojo enak kot pomen dveh "mam" ali dveh "očetov"; skrbna in ljubeča mama in oče nista priznana kot otrokova največja korist. Zakonik ne spodbuja odgovornega starševstva, priprave na skupno življenje. Zakonik ne uvede sistema podpornega skrbništva. Centri za socialno delo imajo še vedno preveč pristojnosti ...

Blažič: Z vidika razprave, v katero smo bili aktivno vključeni, je slabo, da je levici zmanjkalo politične volje za uvedbo polne enakosti pred zakonom.

Vaše mnenje: ali je otrok dar ali dobrina?
Blažič: Nič od tega. Oblikovati družino ali ne, je predvsem stvar intimne odločitve posameznic in posameznikov. Otrok je s tega vidika predvsem velika odgovornost. Odgovornost odraslih, da zanje poskrbimo po svojih najboljših močeh.

Primc: Dar.

Zakaj menite, da se istospolni želijo poročati, nasprotno pa heteroseksualni pari zavračajo celo registracijo?
Primc: Socialne in materialne pravice imajo istospolne skupnosti na podlagi veljavnega zakona v veliki meri že izenačene z zakonsko zvezo, pri enem delu dedovanja je še razlika in bi bila zadeva že zdavnaj lahko urejena, če bi vlada to želela. Prav tako se vsi strinjamo, da se naj uredijo vsi primeri, kjer so otroci, ki živijo v istospolnih skupnosti, materialno ali socialno prikrajšani. Vendar pa ne na način, da se razvrednotita materinstvo in očetovstvo. Ampak to jim ni dovolj. Oni hočejo zakonsko potrditev, da so homoseksualne skupnosti in skupnosti moškega in ženske v vsem enake. Oni hočejo z zakonom premagati naravo.

Po mojem mnenju se niso sprijaznili z lastno drugačnostjo. Če bi se, bi več pozornosti posvečali lastni identiteti in umeščanju le-te v družbo. To bi bilo vsekakor bolj konstruktivno, kot da se hočejo po vsej sili in za vsako ceno izenačiti tam, kjer tega narava ni predvidela in s čemer posegajo v pravice in koristi otrok.

Blažič: Ne gre za željo. Gre za vprašanje zakonskega uresničevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Za vprašanje pravne in socialne države. Za uresničevanje tistih civilizacijskih idealov, ki smo si jih zastavili s sprejetjem Ustave Republike Slovenije in drugih tovrstnih mednarodnih dokumentov.

Na transparentih udeležencev letošnje Parade ponosa je med drugim pisalo tudi: Raje epruveta kot Cukjati za očeta, Nismo vsi pod Stresom ... Kako ocenjujeta te napise?
Blažič: Gre za zelo neposredno izražanje nestrinjanja z dveletno sovražno ideološko kampanjo Katoliške cerkve, nekaterih t. i. civilnih iniciativ in politične desnice, ki so se odločili sistematično blokirati odpravljanje diskriminacije v zakonodaji in promovirati dodatno zapostavljanje vseh, ki ne živijo v skladu z njihovim videnjem sveta. Kako ulica razume njihovo poniževanje istospolno usmerjenih, lahko v zadnjih letih vidimo predvsem v porastu sovražnosti in homofobnega nasilja.

Primc: Žal mi je, da so bili taki napisi. Sicer pa ti napisi več govorijo o ljudeh, ki so jih napisali in nosili kot o tistih, ki so si jih privoščili. Na našem shodu ne bo žaljivih transparentov.

Kako gledate na ikono gejevskega gibanja v Sloveniji Mitja Blažiča?
Primc: Spoštujem ga, ker je za tiste stvari, v katere verjame, pripravljen vložiti veliko časa in moči. Želim mu zdravja in veselja. Škoda, da je pri svojem delovanju precej nestrpen in žaljiv, kar ne prispeva h konstruktivni javni razpravi.

Kako vi gledate na vodjo Civilne iniciative Aleša Primca?
Blažič: Gre za t. i. civilno iniciativo, ki pod krinko zaščite ene same oblike družine in otrok v njem že dve leti po državi širi sovraštvo in stigmo do istospolno usmerjenih, istospolnih parov in družin (zunajzakonskih zvez, mater samohranilk, oseb, ki so se odločile za splav, uporabnic kontracepcijskih tabletk, HIV-pozitivnih oseb ...). Gre za kopijo republikanskih, ekstremno konservativnih gibanj, ki so del vsakdana v Združenih državah Amerike. Očitno je tudi pri nas - ob aktivni podpori Katoliške cerkve, ki jo uteleša pater Tadej Strehovec - s svojim populizmom, širjenjem moralne panike ter ideologije strahu in krivde v radikalizirani klimi gospodarske krize našel dovolj prestrašenih ljudi, ki so mu pripravljeni slediti. Škodo, ki so jo tovrstna klerikalna gibanja naredila v teh letih, bomo odpravljali še leta.