Svetniki so v razpravi poudarili pomen igranega programa in raziskovalnega novinarstva. Foto: BoBo
Svetniki so v razpravi poudarili pomen igranega programa in raziskovalnega novinarstva. Foto: BoBo

Po polemični razpravi so svetniki sprejeli sklep, s katerim so pozvali vodstvo RTV Slovenija, naj pospeši izvajanje strategije, pri čemer naj posebno pozornost nameni racionalizaciji stroškov, vključno s stroški dela.

Svetniki so glasovali tudi o predlogu sklepa, s katerim bi podprli poziv nadzornikov ekipi generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca k pripravi sanacijskega načrta zavoda, a je predlog ostal brez zadostne podpore. V svetniški razpravi so sicer prevladovale kritike na račun izvajanja strategije. Večkrat je bilo slišati očitek, da strategija nima realne finančne podlage.

Tako je Jelka Stergel dejala, da je strategija "v oblakih", iz nje pa je razvidno, da je za programe na voljo vedno manj sredstev. Petra Ložar je ocenila, da strategija ne daje odgovorov na najbolj pereče probleme, s katerimi se spopada RTV Slovenija. Po njenem mnenju bi vodstvo zavoda moralo pripraviti nove strateške usmeritve, ki bi upoštevale dejanske finančne okoliščine.

Janka Kosa je zmotil "skromen programski vidik strategije". Slavko Kmetič je Kadunčevi ekipi očital nerealno pričakovanje, da bo država RTV Slovenija v prihodnje namenila več sredstev. Dejal je, da v strategiji ni najti sanacijskega načrta, ki ga zavod nujno potrebuje, zato je predlagal, naj programski svet zavrne poročilo, vodstvo zavoda pa odstopi.

Viki Twrdy je ocenil, da je v strategiji strateško le zmanjševanje števila zaposlenih, kar pa po njegovem mnenju ni pot do rešitve. Dodal je, da pogreša programsko vizijo. Predsednik programskega sveta Ciril Baškovič je opozoril, da je RTV Slovenija bolj kot v preteklosti prepuščena sama sebi pri reševanju težav. Predlagal je, naj svetniki podprejo vodstvo zavoda pri pogovorih z državo.

Kadunc je zavrnil očitke in ocenil, da je RTV Slovenija v letu 2019 tako v programsko-produkcijskem in še bolj v finančnem načrtu sledila strategiji razvoja zavoda v obdobju 2018–2022. Po njegovih besedah je poslovanje v lanskem letu najbolj definiral podpis dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, ki je onemogočil, da bi RTV Slovenija na prihodkovni strani sledila povečanju stroškov dela.

"Samo obveznosti, ki izvirajo iz zavez zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, so v letu 2019 znašale približno tri milijone evrov, letos pa še nadaljnjih 2,5 milijona evrov. Če ne bi hkrati zmanjševali števila zaposlenih, bi bili stroški dela v letu 2020 še višji," je poudaril. Dodal je, da še vedno ostaja cilj znižanje števila zaposlenih na 2183 konec leta 2020.

V razgovorih s predstavniki države so po Kadunčevih besedah poudarili to težavo, "vendar je odločitev, da se najprej izkoristijo rezerve, ki jih imamo, in potem nadaljujemo financiranje z dolgoročnejšimi zagotovljenimi sredstvi". Pojasnil je, da so takšne okoliščine v celoti upoštevali v predlogih tako za finančni kot posledično programsko-produkcijski načrt za leto 2020.

"Seveda pa ostaja RTV Slovenija pri poslovanju po letu 2021 brez pomembnih rezerv. Takšno negotovo stanje bo treba v letu 2020 preseči, česar se ministrstvo za kulturo znotraj vlade zaveda," je še dodal.