Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Slovenija si že dolgo prizadeva, da bi otrokom, udeleženim v kazenskih postopkih, zagotovila obravnavo, ki bi preprečevala nadaljnjo viktimizacijo, je na novinarski konferenci, kjer so predstavili raziskavo, poudarila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.

Korak bližje temu je ustanovitev Hiše za otroke, posebne institucije, kjer bi otroke, žrtve ali priče kaznivih dejanj in spolnih zlorab obravnavali celostno po mednarodno uveljavljenem modelu barnahus, je povedala.

To je zahteven in kompleksen projekt, ki pomeni več kot le vzpostavitev posebnih prostorov. Spremeniti bo treba postopke in miselnost ljudi na vseh ravneh, pri vseh, ki pridejo v stik z zlorabljenim otrokom, je poudarila ministrica.

Kaj pravi raziskava?

Ministrica Lilijana Kozlovič. Foto: Ministrstvo za pravosodje
Ministrica Lilijana Kozlovič. Foto: Ministrstvo za pravosodje

V projektu, kjer Slovenija sodeluje s Svetom Evrope in Evropsko komisijo, so po njenih besedah naročili tudi raziskavo, katere namen je bil preveriti razumevanje vprašanja spolnih zlorab otrok med otroki samimi in med odraslimi, pa tudi način odzivanja nanje. Odgovori iz raziskave bodo pomagali oblikovati storitve v Hiši za otroke po meri otrok in staršev.

V raziskavi, ki so jo izvedli v zavodu Ipsos, so po pojasnilih direktorice zavoda Nataše Mohorč Kejžar zaznali osebne izkušnje spolne zlorabe iz otroštva med 205 anketiranci. To kaže, da je vsaka peta oseba v otroštvu doživela najmanj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma pa dve ali več oblik spolnega nasilja. Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi jih je šla tudi v sojenje, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je končala s sojenjem brez obsodbe, je poudarila Mohorč Kejžarjeva.

Skoraj 70 odstotkov Slovencev sicer meni, da je spolna zloraba otrok v Sloveniji resen problem, a polovica pravi, da znakov zlorabe ne bi prepoznali. Tretjina Slovencev verjame, da spolna zloraba otrok vedno vključuje tudi uporabo fizične sile, ostalih oblik spolnega nasilja pa ne dojemajo kot spolno nasilje, je povzela Mohorč Kejžarjeva.

Nataša Mohorč Kejžar. Foto: Ministrstvo za pravosodje
Nataša Mohorč Kejžar. Foto: Ministrstvo za pravosodje

Četrtina Slovencev meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba, je dejala. Da je pogovarjanje o spolnih zlorabah v Sloveniji tema, ki se ji tudi odrasli izogibajo, je omenila že ministrica Kozlovičeva. Raziskava je med drugim potrdila, da več kot tretjina odraslih o tem ni govorila s svojimi otroki. Te številke so po navedbah Mohorč Kejžarjeve relativno velike. Starši glede na rezultate raziskave večinsko pričakujejo, da bo ta tematika del učnega načrta v šolah.

Mohorč Kejžarjeva je izpostavila še eno ugotovitev iz raziskave: 15 odstotkov vprašanih meni, da so žrtve odgovorne za svoja dejanja. Kot žrtev stereotipno vidijo dekle, zlorabo pa pripisujejo izzivalnemu oblačenju ali obnašanju.

Kakšna so pričakovanja otrok in staršev od še nesojene hiše

Predstavitev izidov raziskave. Foto: Ministrstvo za pravosodje
Predstavitev izidov raziskave. Foto: Ministrstvo za pravosodje

V raziskavi so preverjali tudi, kakšna so pričakovanja otrok ter staršev, kako naj bi bila videti Hiša za otroke. Otroci si najbolj želijo, da bi bila to točka, kjer jim bodo prisluhnili, jim verjeli ter jim pomagali vzpostavljati neke normalne življenjske razmere. Starši pa pričakujejo predvsem varnost, strokovnost in takojšnjo pomoč. Oboji so kot pomembno poudarili, da bi bila v hiši na voljo psihološka pomoč, pa tudi pomoč policije in zdravstva.

Sorodna novica Po vzoru Islandcev tudi v Sloveniji otroškim žrtvam ne bo treba ponavljati zgodbe

Kot je pojasnila ministrica, so že našli objekt, kjer bo Hiša za otroke zaživela. Trenutno je pravosodno ministrstvo v pogovorih z ministrstvom za javno upravo za prenos objekta na pravosodje, a datuma uradne predaje še nimajo.

Kozlovičeva računa, da bi lahko bil zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku, ki ureja tako ustanovitev hiše kot tudi vse postopke, v katerih se znajdejo otroci kot žrtev ali priče kaznivega dejanja, sprejet v prihodnjem letu. Zakon bo med drugim tudi ustvaril podlago, da otrokom, žrtvam ali pričam kaznivega dejanja, ne bo več treba skozi sedanje dolgotrajne postopke večkratnih zaslišanj in pričanj.

Sorodna novica Prva hiša za otroške žrtve kaznivih dejanj bo zaživela leta 2019

Ministrica pa je omenila tudi stališče otrok, da bi si želeli mrežo centrov po vsej državi, kamor bi se lahko zatekli, se zaupali, ne le glede spolnih zlorab, ampak tudi širše. "To bo projekt, ki ga bomo nadaljevali," je napovedala ministrica.

Podporo Sveta Evrope slovenskemu projektu je danes izrazila tudi Mirka Honko z oddelka za otrokove pravice pri Svetu Evrope. Kot je poudarila, je slovenski projekt paradni projekt v Evropi in upajo, da bodo slovenske izkušnje navdihnile še druge evropske države za ureditev tega področja.