Jože Rovan ostaja predsednik PZS-ja. Foto: Planinska zveza Slovenije
Jože Rovan ostaja predsednik PZS-ja. Foto: Planinska zveza Slovenije

"Naš mandat je v preteklih dveh letih zaznamovala covidna bolezen, izgubili smo kar 16 odstotkov članstva in naša prva naloga je vrniti članstvo v naše vrste. Lahko smo optimistični, saj je včlanjevanje v prvih štirih mesecih tega leta na ravni izpred covidnega obdobja," je povedal Jože Rovan.

"Skušali smo se razmeram prilagoditi, planinci pa so odhajali v hribe več v individualni obliki in obisk hribov ni bil še nikoli tako velik kot zadnje leto," je Rovan opisal razmere v koronačasih.

Podpredsedniki v mandatnem obdobju med letoma 2022 in 2026 bodo Roman Ponebšek, Martin Šolar, Jožef Bobovnik in Miha Habjan.

V Sevnici se je zbralo 117 delegatov planinskih društev, tako da je bila skupščina sklepčna s 40-odstotno prisotnostjo delegatov, ki so tako rekoč soglasno podprli edinega kandidata za predsednika PZS-ja za prihodnje obdobje.

Včlanjevanje v PZS je v prvih štirih mesecih tega leta na ravni izpred covidnega obdobja, ugotavlja Rovan. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Včlanjevanje v PZS je v prvih štirih mesecih tega leta na ravni izpred covidnega obdobja, ugotavlja Rovan. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Rovan (PD Ljubljana Matica) je bil kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist, inštruktor markacist in turnokolesarski vodnik desetletja vpet v delo planinske organizacije, preden je pred štirimi leti prevzel odgovorno funkcijo vodenja PZS-ja.

Planinske koče se bodo morale do leta 2025 opremiti s čistilnimi napravami

Na okrogli mizi so spregovorili tudi o izzivih okoljevarstvenih zahtev na področju odpadnih voda s planinskih koč. Te bodo morale po zakonodaji to področje urediti do leta 2025.

Problematika ravnanja z odpadnimi vodami v planinskih kočah je aktualna že nekaj let, je za Radio Slovenija poročala Suzana Vahtarič. "Prvo je iskanje optimalnih in ustreznih tehnologij, kako v teh razmerah zagotavljati ustrezno čiščenje, druga težava je zagotavljanje finančnih virov, da bodo vse koče imele čim prej čistilne naprave," je za Radio Slovenija povedal generalni sekretar planinske zveze Damijan Omerzu.

Več kot 40 odstotkov slovenskih planinskih koč ima čistilno napravo, desetletno analiziranje odpadnih vod pa je pokazalo, da je ustrezna vsaka druga, je zatrdil strokovni sodelavec zveze Dušan Prašnikar. "Kaj priporočamo društvom, ki so lastniki in upravitelji planinskih koč? Ključna sta vzdrževanje in nadzor nad lastno čistilno napravo," je dejal.

Tončkov dom na Lisci nad Sevnico, ki ga je v upravljanje prevzela občina, je lahko zgled sodelovanja med planinci in lokalno skupnostjo. "Deset let je že od tega, kar rastlinska čistilna naprava deluje in deluje dobro. Koča ima tudi certifikat do okolja prijazna koča," je povedala Vlasta Kuzmički.

Meddruštveni odbor Zasavje, ki pokriva planinska društva od Litije do Brežic, medtem najavlja raziskavo, kako vtkati v turistični produkt 14 planinskih domov na območju 200 km Zasavske planinske poti.

Potrdili člane predsedstva

Za člane predsedstva so na predlog novega predsednika potrdili dosedanja podpredsednika Romana Ponebška (PD Litija) in Martina Šolarja (PD Bohinjska Bistrica), poleg njiju pa še dolgoletnega člana upravnega odbora PZS-ja Jožefa Bobovnika (PD Fram) ter alpinista in gorskega vodnika Miho Habjana (Akademsko planinsko društvo). Generalni sekretar ostaja Damjan Omerzu (PD Bohor Senovo).

Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni Niko Bertoncelj (PD Podpeč-Preserje), Milena Brešan (PD Tolmin), Aleš Drekonja (PD Preddvor), Igor Oprešnik (KPD Hej gremo naprej Maribor), Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), Aldo Zubin (OPD Koper) in Jakob Zupanc (PD Srednja vas v Bohinju). Predsednik nadzornega odbora PZS-ja ostaja Franc Ekar (PD Preddvor), za člane nadzornega odbora pa so bili izvoljeni Brigita Čeh (PD Ljutomer), Nataša Kocjančič (PD Postojna), Mirko Tovšak (PD Mislinja) in Valerija Vidmar (PD Krka Novo mesto).

V članstvo PZS-ja so sprejeli tudi nove klube, in sicer PK Sevnica, PK Dobre razmere in ŠPK Vizija.