Ustavno sodišče se je pri odločanju naslonilo na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, posebej na pravico do zasebnega in družinskega življenja. Foto: MMC RTV SLO
Ustavno sodišče se je pri odločanju naslonilo na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, posebej na pravico do zasebnega in družinskega življenja. Foto: MMC RTV SLO
Kako legalizirati objekt?

Za ustavno sodišče sta neustavna 152. in 156.a člen zakona. 152. člen govori o tem, da gradbeni inšpektor v primeru, ko ugotovi, da gre za črno gradnjo, med drugim odredi, da se ta odstrani. 156.a člen pa določa pogoje, kdaj se lahko takšen ukrep odloži, ko gre med drugim za dom graditelja ali ko se v njej opravlja gospodarska dejavnost.

V odločbi, ki jo je soglasno sprejelo šest ustavnih sodnikov, so poudarili, da je pravica do spoštovanja doma ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavljajo mednarodni dokumenti o človekovih pravicah, posredno pa tudi slovenska ustava. Zato mora biti posamezniku zagotovljen ustrezen postopek, v katerem lahko učinkovito varuje takšno pravico.

Po trenutni zakonodaji ima posameznik možnost, da po odločitvi inšpektorja o rušenju črne gradnje predlaga odlog rušenja. O tem odloča inšpektor, v primeru pritožbe pristojno ministrstvo in v končni fazi upravno sodišče, pri čemer pa predlog za odlog rušenja ne zadrži. A ustavni sodniki menijo, da je odstranitev objekta dopustna le, če lahko sorazmernost tega ukrepa predhodno presodi sodišče. Tega pa po njihovem prepričanju zdajšnja zakonodaja ne omogoča, kot ne omogoča, da bi inšpektor namesto predpisanega izrekel milejši ukrep.

Rušitev se lahko zadrži večkrat
Ustavni sodniki so zato državnemu zboru naložili, da mora inšpekcijske postopke urediti v enem letu, do takrat pa je ustavno sodišče določilo način uporabe zakona. Črnograditeljem mora biti zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršbe zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, vložitev predloga za odlog izvršbe, vložitev pritožbe na zavrnitev odloga in pa vložitev tožbe na upravno sodišče pa zadržijo rušenje gradnje. Določilo je tudi, da se sme izvršba odložiti večkrat, medtem ko je po trenutni zakonodaji odložitev mogoča le enkrat in za največ pet let. Po mnenju ustavnih sodnikov je takšna rešitev pomembna tudi za romska naselja.

Razveljavili določilo o datumu gradnje
So pa ustavni sodniki razveljavili 2. člen dopolnitve zakona o graditvi objektov iz leta 2013, ki govori o tem, da imajo možnost vložiti predlog za odlog odstranitve nelegalne gradnje le tisti, ki so objekt zgradili do 28. decembra 2013.

Na ministrstvo za okolje i prostor odgovarjajo, da bo treba načine, kako realizirati odločitev ustavnega sodišča, s pravnega vidika skrbno proučiti in pripraviti sistemsko ter celovito rešitev.

Zahtevo za oceno ustavnosti je sicer podalo upravno sodišče, ki je odločalo o upravnem sporu. Sprožil ga je Rom, ki mu je inšpektor naložil odstranitev na črno zgrajene stanovanjske hiše.

Kako legalizirati objekt?