Ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek je pretekli teden glede projektov, za katere ji je žal, da jih zaradi padca vlade kot infrastrukturna ministrica ne bo mogla izpeljati, izpostavila zakon o pravilih v cestnem prometu. Kot je poročal STA, je Bratuškova povedala, da je zakon pripravljen in da ga bo z veseljem predala nasledniku.

Prenovljena zakonodaja o pravilih cestnega prometa naj bi zakonsko uredila vožnjo z novodobnimi prevoznimi sredstvi od električnih skirojev do samovozečih vozil. Tako kot predhodne prenove zakonodaje na področju cestnih predpisov bi tudi novi zakon zaostril nekatere sankcije za prekrške voznikov. Tako naj bi bila drastično kaznovana uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, saj naj bi bili kršitelji kaznovani kar z 250 evri kazni in tremi kazenskimi točkami. Večje pristojnosti za sankcioniranje voznikov pa naj bi dobili tudi mestni in občinski redarji.

Zaradi nejasnega političnega položaja v Sloveniji bo predlog novih cestnih pravil najverjetneje še nekaj časa ostal v predalih infrastrukturnega ministrstva. Vprašanje je, ali bo idejam ekipe Alenke Bratušek naklonjen tudi novi minister. Dejstvo pa je, da bo, kot kaže, vožnja z električnimi skiroji in sorodnimi prometnimi sredstvi, ostala neurejena tudi v letu 2020.

Legalizacije in pravil uporabe t. i. lahkih prevoznih sredstev na električni pogon si želi tudi policija. "Rešitve, ki se nakazujejo, so v redu. Urejena bodo druga prevozna sredstva, ki so problematična, za katera ne vemo, ali se lahko uporabljajo ali ne," je predlog zakonske ureditve ob predstavitvi stanja varnosti v cestnem prometu v letu 2019 za MMC ocenil vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun.

Kolesarske čelade še ne bodo obvezne

Z odstopom premierja Marjana Šarca in posledično njegove vlade, bodo zakonske določbe uporabe lahkih električnih prevoznih sredstev še nekaj časa nejasne. Na drugi strani pa so z nejasno usodo novih cestnih pravil lahko bolj zadovoljni kolesarji. Zadnji predlog novega zakona o cestnih predpisih je namreč predvideval, da bi Slovenija postala prva EU-država, ki bi uvedla obvezno uporabo kolesarske čelade pri vožnji s kolesom, njeno (ne)uporabo pa tudi kaznovala.

Po svetu je le nekaj držav, Avstralija, Nova Zelandija, Argentina, Namibija in dve zvezni državi Kanade, ki kolesarje kaznujejo, če med vožnjo ne uporabljajo čelade. V EU-ju je obvezna uporaba čelade za kolesarje vseh starosti le na Finskem, toda kolesarjenje brez čelade ni kaznovano.

Slovenija med najbolj restriktivnimi

Slovenija je že tako ali tako globalno ena redkih držav, ki zahteva uporabo kolesarskih čelad za otroke in mladoletnike do 18. leta. Zagrožena kazen za kršitelje oz. za njihove "starše, skrbnike, rejnike ali spremljevalce otrok" je 120 evrov. Takšno kazen je nalagal predlog zakonske novele, ki je nastal pod taktirko infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, za vse kolesarje, če ne bodo imeli na glavi ustrezne čelade.

Slovenija med najbolj varnimi

Agencija za varnost v prometu (AVP) je pretekli teden objavila, da je iz podatkov poročila Evropskega Sveta za varnost prometa (ETSC) razvidno, da je Slovenija na področju kolesarjenja med državami članicami EU-ja, ki dosegajo povečanje prometne varnosti.

"Slovenija se uvršča med tistih 13 članic Evropske unije, ki dosegajo najvišji odstotek zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji in pešci v letih 2010‒2018. Med pešci je v Sloveniji 8 odstotkov manj smrtnih žrtev, kar jo skupaj z Norveško uvršča med državi z najboljšim napredkom. Tudi na področju kolesarjenja je Slovenija med državami članicami, ki beležijo večji upad smrtnih žrtev in s tem povišanje prometne varnosti, v času med 2010 in 2018 Slovenija beleži kar sedem odstotkov manj smrti med kolesarji, kar je za štiri odstotke boljši rezultat kot med smrtnimi žrtvami voznikov motornih vozil na slovenskih cestah,“ so navedli na AVP-ju, kjer so bili sicer navdušeni nad predlogom za zakonsko obvezno in sankcionirano uporabo kolesarske čelade.

"Super. Agencija za varstvo prometa podpira uporabo varnostne čelade in to je bil naš predlog že leta 2010. Vendar je takrat na pobudo kolesarske zveze ta predlog izpadel," je za MMC pojasnila v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, Vesna Marinko.

Na vprašanje, kaj bi to pomenilo za avtomatske izposoje koles, kot je denimo ljubljanskih Bicikelj, ki jih uvajajo številna slovenska mesta ter jih za kratkotrajno vožnjo uporabljajo tako domačini kot tujci, pa je v. d. direktorja AVP-ja odgovorila, da bodo pač morali ponudniki storitev zagotoviti tudi kolesarske čelade za uporabnike ...

Čelade odvračajo kolesarjenje

Nad predlogom obvezne uporabe kolesarske čelade so ogorčene nevladne organizacije, zveze in društva kolesarjev in tistih, ki si prizadevajo za bolj trajnostno usmerjeno družbo, ki so na posledice zakonskih sankcij glede kolesarskih čelad opozorile infrastrukturno ministrstvo. Toda glede na zadnji predlog zakonske novele precej neuspešno.

"Kolesarske mreže in ostali podpisniki nismo proti uporabi čelade, smo pa strogo proti obvezni, zakonsko predpisani uporabi čelade. Uporaba čelade mora ostati osebna izbira in ne predpis. ​Čeprav ne zanikamo, da uporaba lahko v nekaterih primerih izboljša varnost posameznega​kolesarja, pa na podlagi izkušenj ostalih držav in raziskav trdimo, da lahko uvedba obvezne uporabe dejansko poslabša varnost in zdravje celotne populacije kolesarjev in družbi povzroči več škode kot koristi," so zapisali v sporočilu, kjer so navedli deset razlogov, zakaj je lahko obvezna uporaba kolesarske čelade precej sporna.

Električni skiro = kolo

Ideja o obvezni in sankcionirani uporabi kolesarske čelade morda sovpada z legalizacijo lahkih električnih vozil, saj je infrastrukturno ministrstvo nameravalo njihovo uporabo izenačiti s kolesi, razen nekaterih izjem. Zakon v enem izmed členov zapoveduje, da je uporaba zaščitne kolesarske čelade med vožnjo obvezna za voznike in potnike na kolesu in lahkem motornem vozilu, in sicer ne glede na starost.

Vozniki lahkih motornih vozil bi po zakonskem predlogu v prihodnje morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, pa bi se denimo z električnimi skiroji predvidoma lahko vozili na desnem robu vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h.

Izjema bi bili hendikepirani

Edina izjema naj bi bili uporabniki invalidskih vozičkov na motorni pogon, ki bi se lahko vozili po cestah, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 70 km/h ali po cestah zunaj naselja, brez uporabe sankcij za neuporabo primerne čelade.

Dejstvo je, da bo naslednik ali naslednica infrastrukturne ministrice morala urediti uporabo novodobnih lahkih električnih in samovoznih vozil. Toda vprašanje je, ali bodo zadovoljivi predlogi ekipe Alenke Bratušek.