Premier Marjan Šarec je v nagovoru spomnil na pretresljive zgodovinske pripovedi in tragične dogodke, ki v slovenski zgodovini niso redki, a je videti, da smo dandanes že pozabili, kaj pomenijo vojna in konflikti. "Očitno že tako dolgo živimo v miru, da si sploh ne predstavljamo, da so tudi danes po svetu še vedno vojne in taborišča," je opozoril Šarec.

Spomnil je na krvavi pohod nacistične Nemčije in na uničujoči ideologiji nacizma in fašizma, ki sta prinesla strahotno trpljenje. Strinja se s tržiškim županom Borutom Sajovicem, da se je treba dogodkov, kot je osvoboditev podružnice nacističnega taborišča Mauthausen na Ljubelju spominjati in vedno je treba brati knjige, tudi tiste zelo težke knjige, v spomin in opomin. Sicer bodo po njegovih besedah takšne grozljive dogodke morda morali naši najmlajši znova doživeti. "Tega pa ne smemo nikoli dopustiti," je poudaril premier.

Župan Sajovic je dejal, da ga pogosto sprašujejo, do kdaj bodo še pripravljali slovesnosti pod Ljubeljem. "Moj odgovor je jasen – dokler bo treba, da se ve in ohrani, kdo je bil zaprt za bodečo žico, kdo je bos pozimi kopal predor in kdo je bil na drugi strani, toplo oblečen in nahranjen," je poudaril.

"Kadar gre za zgodbo, ki naj se nikoli več ne ponovi, je ta spomin treba ohranjati. Očitno pa pri zgodovini številni sedijo na ušesih," je dejal župan in spomnil na Srebrenico ter tudi na nedavno potezo madžarske vlade. "Ljudem, ki zdaj rišejo zemljevid Evrope, do kam naj bi segala neka velika Ogrska, njim in njim podobnim sporočam, da kadar je bilo treba braniti, smo branili in tako bo tudi naprej," je navedel Sajovic.

Na provokacije z zemljevidi je treba odgovarjati

Šarec pa je dodal, da je na takšne provokacije treba odgovarjati. "Vedno je boljša prva zamera kot pa zadnja, kajti če gredo stvari tako daleč, da pride do konflikta, je prepozno," je ocenil. Ob tem je dodal, da imamo radi vse države, smo pa proti posameznikom v državah, ki mislijo drugače. Kot je pojasnil, niso krivi narodi, ampak politika, ki ne ve, kako bi rešila težave, in se potem zateka v zatiranje drugih narodov.

Sorodna novica Pahor v odzivu na zemljevida: Prizadevati si je treba za spoštovanje, sodelovanje

Šarec: Navzven bi morali biti enotni

"Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje. Bile so vojne, ampak vedno smo bili uspešni in vedno bomo tudi v prihodnje," je dejal premier, ki je prepričan, da se je treba nehati prepirati zaradi politike in začeti sodelovati. "Slovenska politika, zlasti zunanja mora delovati enotno, potem tudi ne bo takšnih zemljevidov, pozivov k popisom prebivalstva in težnji k vrnitvi v neke stare, zdavnaj pozabljene čase, ki se jih spominjamo danes," je poudaril.

Šarec je pred slovesnostjo tako kot številne druge delegacije položil venec k spomeniku J'accuse - Obtožujem. Med nekaj sto zbranimi na slovesnosti pa so bili poleg nekdanjih taboriščnikov, njihovih svojcev in drugih tudi minister za obrambo Karl Erjavec ter predstavniki nekaterih veleposlaništev, saj so bili v taborišču internirani pripadniki kar 13 narodov, največ Francozov.

Edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem

Ljubelj, kjer so ostanki edinega koncentracijskega taborišča na Slovenskem, je simbolni kraj spomina na vse žrtve taborišč, ki prispeva k razumevanju zgodovinskega obdobja upora proti nacizmu in fašizmu, je pojasnila članica mednarodnega komiteja Mauthausen Monika Kokalj Kočevar.

V Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo med vojno interniranih 200.000 ljudi in kar polovica jih je tam umrla, med njimi je bilo tudi več kot 4.000 Slovencev, od katerih jih je skoraj 1.800 v taborišču umrlo. Taborišče Ljubelj s severnim in južnim delom je bilo eno zunanjih taborišč Mauthausna, v njem pa je med letoma 1943 in 1945 v nemogočih razmerah bivalo okoli 1.800 taboriščnikov, ki so gradili 1.542 metrov dolg ljubeljski predor. Najmanj 34 taboriščnikov je pri tem umrlo.