Reprezentativne sindikalne centrale so na ustavnem sodišču vložile tudi predlog za začasno zadržanje 21. in 22. člena PKP7, saj menijo, da lahko delavcem nastane nepopravljiva škoda. Foto: BoBo
Reprezentativne sindikalne centrale so na ustavnem sodišču vložile tudi predlog za začasno zadržanje 21. in 22. člena PKP7, saj menijo, da lahko delavcem nastane nepopravljiva škoda. Foto: BoBo

"Sedmi protikoronski zakon je grobo posegel v sistemsko zakonodajo, ukrep je trajen in ne začasen ter nepremišljeno posega ne samo v sistem delovnopravne zakonodaje, temveč tudi v pokojninski sistem in neposredno v pravice tistih, na katere se nanaša, posredno pa lahko na celo populacijo upokojencev," je na spletni novinarski konferenci poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Od januarja je namreč mogoč odpust delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino, kot pripada na primer trajno presežnemu delavcu. Delodajalci so doslej na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) vložili 500 poizvedb o tem, tako da je po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča "le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do odpovedi po tej ureditvi".

Letos je po podatkih Zpiza 16.000 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. "Ker je ukrep trajen, pomeni, da bomo vsako leto dobili nove potencialne upokojence," je opozorila Jerkičeva. Na Zpizu so jim obljubili analizo ljudi po strukturi in starosti, je povedala in dodala, da se je pod zahtevo za oceno ustavnosti te ureditve podpisalo sedem sindikalnih central.

Odziv ministra za delo

"Glede ukrepa sporazumnega nadaljevanja dela tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko povem, da je bil proces sprejemanja demokratičen, PKP 7 je bil obravnavan tudi v socialnem dialogu. Je pa sicer amandma s tem ukrepom prišel pozneje v sam predlog zakona in potem je bil izjemno kompleksen in intenziven proces sprejemanja oz. nesprejemanja tega amandmaja oziroma ukrepa v DZ-ju. Na odboru je bil umaknjen, na seji DZ-ja pa ponovno dodan," je na novinarski konferenci dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Po njegovih besedah so bili odzivi na ukrep izjemno pozitivni. "Nobenemu ne bomo branili, da ostane dlje v zaposlitvi na koncu svoje aktivne dobe. Ampak hkrati pa želimo in bomo s tem ukrepom po vseh analizah in napovedih zagotovili tudi hitrejši vstop mladih v delovno aktivnost, kar je izjemno pomembno," je dejal minister. Dodal je, da se mu zdi ukrep dober in za njim stoji, da bo pa v vsakem primeru spoštoval odločitev ustavnega sodišča.

"Sistemske spremembe terjajo poglobljeno razpravo in socialni dialog"

Zpiz ni za odpravo sporne določbe o odpuščanju delavcev s pogoji za upokojitev

Po Ščernjavičevem mnenju je sedmi protikoronski zakon v tem delu "diametralno nasprotje tega, kar izhaja iz ustave in mednarodnih aktov". Ureditev krši ustavna načela pravne države, in sicer načela jasnosti in določnosti načela predpisov ter varstva zaupanja v pravo in zlorablja nujni zakonodajni postopek. Določbi namreč pomenita veliko sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, kar bi terjalo poglobljeno razpravo in socialni dialog, je ocenil.

Ureditev po njihovem mnenju krši ustavo v delu, po katerem mora država ustvarjati možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavljati njuno zakonsko varstvo. Odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je prepuščena subjektivni odločitvi delodajalca brez vsebinske obrazložitve in tako je delavec, ko izpolni pogoje, pod stalnim pritiskom možnosti, da ga odpustijo, je med drugim pojasnil.

Krši se prepoved diskriminacije med delavci, saj ureditev predstavlja diskriminacijsko obravnavanje na podlagi gmotnega stanja in starosti, različna obravnava pa posega tudi v človekove pravice. "Vsi delavci v postopku odpovedi morajo biti enakopravno obravnavani," je poudaril. Ob tem je navedel, da zakonodajalec ni opravil strogega testa sorazmernosti. "Mi smo ga opravili in se sprašujemo, ali je ta ukrep res primeren, nujen in sorazmeren," je dejal.

Kot je poudaril, so v zakonu kot cilji tega ukrepa navedeni lajšanje bremena delodajalcev v postopku odpovedi, s čimer se jim pomaga do večje konkurenčnosti ter poveča možnost zaposljivosti starejših. "Cilji so kontradiktorni," je ocenil in poudaril, da cilj, ki ga snovalci zakona poudarjajo v medijih, to je lažje zaposlovanje mladih, v zakonu sploh ni naveden. Problematično je po njegovem mnenju tudi to, na kakšen način želijo zastavljene cilje doseči. "Stališča zakonodajalca so protislovna," je povedal in po njegovih navedbah tudi v nasprotju z uveljavljeno ureditvijo Zpiza, ki spodbuja čim poznejše upokojevanje delavcev.

OZS Jerkičevi očita zavajanje: "PKP 7 prinaša normalizacijo starostnega upokojevanja"

Opozorila o nižjih pokojninah

Sindikati problematizirajo tudi dvig konkurenčnosti s prožnostjo delovnih razmerij zgolj ene manjše skupine zaposlenih, to je starejših delavcev z izpolnjenimi upokojitvenimi pogoji, to je starost 60 let in 40 let delovne dobe ali starost 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Delavci, ki so dopolnili 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe, bodo po opozorilih sindikatov upravičenih do le 29,5 odstotka pokojninske osnove. "Glede na to, da je 59 odstotkov starejših od 50 let, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, dolgotrajno brezposelnih, je jasno, da si ti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi socialne varnosti v obliki polne ali od 29,5 odstotka pokojninske osnove večje pokojnine ne bodo mogli zagotoviti," so opozorili.

Po mnenju sindikatov je tako ukrep nesorazmeren. Ogroža pravice delavcev, socialno varnost delavcev, predstavlja grob poseg v osebno dostojanstvo in svobodo dela ter onemogoča učinkovito sodno varstvo delavca. Škoda bo po njihovem mnenju nastala tudi v širšem smislu, saj bo ukrep vplival na proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. "Mislimo, da smo v tem primeru dokazali ogroženost pravic delavcev, kar je v drugih primerih ustavno sodišče večkrat očitalo sindikatom," je dejal Ščernjavič. Jerkičeva je izrazila upanje, da v osmem protikoronskem zakonu "podobnih presenečenj kot v sedmem ne bo več" in da bo zakonodajalec v njem sam odpravil sporno ureditev sedmega zakona.

Sindikati so se obrnili tudi na Evropsko komisijo

Sindikati ustavnemu sodišču predlagajo začasno zadržanje teh določb. Če se zadržijo, na strani delodajalcev ne bo nastala nobena škoda, saj ti delavce še vedno lahko odpuščajo, medtem ko na strani delavcev lahko nastane nepopravljiva škoda, je povzel Ščernjavič ter poudaril še, da je treba zastavljene cilje doseči na ustaven način.

O posegih v delovno zakonodajo brez sodelovanja socialnih partnerjev so sindikati obvestili tudi Evropsko komisijo. Kaplja čez rob je bil ravno PKP 7 z določili glede upokojevanja. V sindikatih so namreč prepričani, da sprejeta rešitev pomeni sistemsko spremembo zakona o delovnih razmerjih, ne pa ukrepa za reševanje posledic epidemije.