Če se vlada ne bo odzvala na zahtevo po umiku spornega člena predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, bodo sindikati začeli organizacijo splošne stavke v javnem sektorju, je napovedal predsednik KSJS-ja Branimir Štrukelj. Organi osmih sindikatov, vključenih v KSJS, bodo predlog v prihodnjih dneh obravnavali na svojih sejah. K skupnemu nastopu in premisleku o splošni stavki pa vabijo tudi vse druge sindikate v javnem sektorju.

V predlogu zakona o izvrševanju proračuna za prihodnje leto je namreč tudi 65. člen, v katerem vlada predlaga onemogočanje usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2024. To bi pomenilo, da se v prihodnjem letu onemogočijo napredovanja v javnem sektorju in uskladitev plač z inflacijo. Zadnje je sicer predmet rednega socialnega dialoga med vlado in sindikati.

Štrukelj je na novinarski konferenci dejal, da vlada s spornim členom v predlog zakona pravzaprav vnaša prepoved pogajanj. "V zdajšnjem zakonu je zgolj dopuščena možnost pogajanj, vlade nihče ne sili v zvišanje plač, a zakon dopušča možnost pogajanja. Vlada se boji svoje lastne sence, nihče je ne sili, da se z nami dogovori."

Štrukelj je tako prepričan, da je vlada "z zakonsko prisilo" posegla v odprta pogajanja. "Usklajevanje plač je bilo in je predmet naših pogajanj. In če bo vsakič, ko vladi kaj na pogajanjih ne bo všeč, to izločila iz pogajanj z zakonsko prisilo, potem v Sloveniji nimamo več socialnega partnerstva oz. obstaja zgolj še videz o njem," je opozoril. Dodal je, da je s to potezo vlada pravzaprav popolnoma razvrednotila pogajanja in da je s tem konec kakršne koli, tudi formalne enakopravnosti sindikatov na teh pogajanjih.

Besede generalnega direktorja direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Petra Pogačarja, da so sindikati tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, pa je označil za "poskus rutinskega spina".

Štrukelj je spomnil, da KSJS zastopa več kot 80 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, zakonodaja, ki bi prihodnje leto onemogočila usklajevanje plač, zadeva skupno približno 190.000 javnih uslužbencev. Dolžnost sindikatov pa je, da v enakopravnem procesu branijo interese zaposlenih. "V času izjemno visoke inflacije (tretja najvišja v EU-ju) in rasti cen osnovnih življenjskih stroškov (hrana in energenti) je usklajevanje plač nujno, saj se razpoložljivi dohodek prebivalstva niža. K temu bo dodatno prispevala še predlagana neuskladitev socialnih transferjev in dohodninske lestvice ter olajšav," so naknadno v sporočilu za javnost zapisali v KSJS-ju.

S pozivom k črtanju omenjene določbe so se že obrnili tudi na poslanke in poslance, ki bodo na koncu odločali o zakonu. V sindikatih pa pričakujejo tudi, da bodo svoje stališče lahko predstavili ob obravnavi zakona na pristojnem odboru, ki bo 18. novembra.

Sindikati nezadovoljni z dozdajšnjim potekom pogajanj

Obenem so predstavniki sindikatov konfederacije izrazili nezadovoljstvo z dozdajšnjim potekom pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so trenutno povsem zastala. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je opozoril, da se je sprva konec pogovorov o plačni reformi predvideval že do junija, zatem je bil dogovor, da se prenese v zgodnjo jesen, nazadnje je vlada kot datum želela "vsiliti" 15. oktober. A po njegovih besedah so danes tam, kjer so bili v aprilu in nič dlje. Pri tem je komentiral vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki za sindikate ni sprejemljiv.

Kot je pojasnil, javnim uslužbencem državne uprave ponuja dva plačna razreda, kar pomeni približno šest odstotkov višje osnovne plače, a pod pogojem, da se v teh poklicih, v nasprotju z nekaterimi drugimi, odrečejo nekaterim specifičnim delom plače. Med njimi je omenil dodatek za stalnost pri pooblaščenih uradnih osebah, poklicno zavarovanje in znižanje osnovne odmere letnih dopustov. Upoštevaje stopnjo inflacije to po njegovih besedah pomeni, da bi javni uslužbenci ob izvedbi dogovorjenega prejeli "realno bistveno nižje plače" in "bi pravzaprav to plačno reformo plačali kar sami".

"Upam, da bo vlada vendarle dojela, da se je te reforme treba lotiti pametno, preudarno, predvsem pa takoj. Še zlasti to velja, upoštevaje trenutno varnostno situacijo, za represivne organe državne uprave, katerih ustavitev ali drugačna omejitev dela lahko v tem času privede do neposrednega ali pa posrednega poslabšanja splošne varnosti v državi," je opozoril Cvetko.

Z nestimulativno reformo vlada skupine, kjer stanje zaradi kadrovskih mankov že zdaj ni rožnato, pravzaprav obsoja na razpad, je poudaril. Podobno sta na kadrovski primanjkljaj v zdravstvu in sociali oz. pravosodnem sistemu ter posledice, če se ne bo ukrepalo, opozorila tudi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar in predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Slovenije Tomaž Virnik.

V KSJS-ju od vlade poleg umika spornega 65. člena ZIPRS-a zahtevajo tudi takojšen začetek pogajanj o uskladitvi plač v letu 2024, sklic nadaljevanja pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij, umik predloga odprave plačnih nesorazmerij, ki so v nasprotju z vladnimi predlogi, podanimi na stebrnih pogajanjih. Zahtevajo tudi ustrezno prilagoditev rokov prehoda v nov plačni sistem in rokov za odpravo plačnih nesorazmerij, da bi bilo oboje končano do konca mandata te vlade.

Do poteka socialnega dialoga je bila kritična tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Kot je razkrila, so pristojni sindikati v četrtek zvečer prejeli dopis z ministrstva za zdravje, v katerem jih pozivajo, da do konca današnjega dne komentirajo predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki obsega 104 strani. "To ni način," je bila nad potezo zgrožena Ilešič Čujovič.

KSJS združuje osem sindikatov, poleg omenjenih še Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Sindikat javnih uslužbencev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije.