"Začetek sojenja v zadevi Patria ni samo nenavaden, lahko ga označimo tudi kot sramotnega za slovensko pravosodje, vzbuja pa tudi resne ustavnopravne pomisleke ob pogledu na razpravno dvorano in v njej natlačene navzoče," je novinarjem v imenu Zbora za republiko pojasnil nekdanji predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm, ki ob tem dodaja, da je obtoženim že ob začetku bila kršena ena temeljnih procesnih kazenskih človekovih pravic - možnost do učinkovite obrambe.

Kot sramotno pa Šturm označuje tudi vsebino obtožnega predloga, ki je takšna, da "poraja še hujše ustavnopravne dvome o tem, na kakšni podlagi je do takšnega postopka sploh lahko prišlo".

Lovro Šturm zato meni, da se tak postopek lahko konča le z oprostilno sodbo Janezu Janši.

"Znakov kaznivega dejanja ni"
Dejanje, ki naj bi ga storil Janez Janša po Šturmovem mnenju, ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, saj "tisto, kar je v obtožnem predlogu napisano, ne temelji na dokazih". V samem opisu dejanja je namreč navedeno, da glede Janše niso ugotovljeni čas, kraj in način izvršitve kaznivega dejanja. Zlasti neugotovljenost načina storitve kaznivega dejanja pa Šturm izpostavlja kot dejstvo, da znaki kaznivega dejanja niso ugotovljeni.

"Opis, po katerem je nekdo obtožen, da je storil kaznivo dejanje, ne ve pa se, kako oziroma kaj je storil, da bi lahko utemeljeno domnevali, da je to njegovo ravnanje kaznivo dejanje, je v popolnem nasprotju z ustavno zahtevo, po kateri nihče ne more biti obsojen za dejanje, ki ni z zakonom določeno kot kaznivo dejanje, in iz katere logično sledi, da nihče ne more biti obtožen, še manj pa se mu sme soditi za ravnanje, za katerega ni jasno in določno ugotovljeno, da ima ravnanje zakonske znake kaznivega dejanja," dodaja.

Nedopustno: neprevedeni dokumenti
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča je kot sporno izpostavil tudi to, da je v obtožni predlog pred meseci naknadno zašlo nekaj sto strani v nerazumljivem tujem jeziku in da "državno tožilstvo poziva sodišče, naj kar samo - v popolnem nasprotju z uveljavljenim sodnim postopanjem v takih primerih - vse to prevede v slovenski jezik, minister za pravosodje pa v isti sapi izjavlja, da ni važno, iz katere proračunske postavke naj se pokrije te stroške". Šturm meni, da je to v nasprotju z ustavno zapovedjo o nepristranskem sodišču.

Kot je še pojasnil, pošteno sojenje namreč ne dopušča, da bi sodišče pomagalo eni izmed strank v postopku pri urejanju dokaznega gradiva, saj "ne gre za proračunsko postavko, temveč za zahtevo evropskega sodišča za človekove pravice, ki glede poštenega sojenja zahteva ne le, da je sojenje dejansko pošteno, temveč mora tudi navzven dajati vtis poštenosti in nepristranskosti".

Ob tem je dodal, da je Slovenija zaradi tega že bila obsojena pred Evropskim sodiščem, vendar se trenutna izvršilna veja oblasti na to "očitno požvižga, saj cilj opravičuje sredstvo – še ena obsodba ji zato ni mar".

"Opis kaznivega dejanja ne ustreza izvršilnemu dejanju"
Javnost mora po Šturmovih besedah tudi izvedeti, da Janšo obtožujejo, da je posredoval za zakonito izvedeno uradno dejanje, torej nakup pri Patrii, vendar je opis njegovega dejanja v obtožnem predlogu takšen, da sploh ne ustreza izvršitvenemu dejanju, saj naj bi "bil seznanjen, spremljal, nadzoroval in bil obveščen".

"To enostavno ne predstavlja "posredovanja" v kazenskopravnem smislu," je prepričan Šturm, ki še dodaja, da se Janši ne očita, da bi posredoval pri uradnih osebah z imenom in priimkom pri konkretnem zakonito izvedenem uradnem dejanju. "Nakup osemkolesnikov je bil že izveden po opravljenem postopku javnega razpisa ter s podpisom in delno realizacijo pogodbe, zato bi državno tožilstvo moralo dokazati prejem denarja in opisano konkretno posredovanje pri uradnih osebah," pojasnjuje.

Tega po njegovem mnenju ni dokazalo in "očitno ne more dokazati, zato je v opisu kaznivega dejanja vse to kar izpustilo". Obtoženega tako kazensko preganja za dejanje, ki sploh nima znakov kaznivega dejanja, v opisu pa celo ugotavlja, da še tisto, kar je opisano v obtožbi, ni ugotovljeno, "zato se zakonska opredelitev dejanskega stanja kaznivega dejanja ne ujema s predstavljenim konkretnim dejanskim stanjem".

Šturm kot višek "komaj predstavljive si arogance pri sestavi opisa kaznivega dejanja, ki je edini relevanten za odločitev sodišča", izpostavlja navedbo v opisu, da se Janez Janša z dajalci podkupnine sploh ni hotel sestati.