Vladna stran in stran sindikatov zdravstva sta na tokratnih pogajanjih po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irene Ilešič Čujovič prišli do konkretnih vprašanj in do konkretnega predloga vlade. Ta je v enem delu še nepopoln, manjka plačna skupina J, je opozorila. A povedala, da vidi možnost, da se bodo prihodnji teden začeli pogovarjati o konkretnih uvrstitvah v novem plačnem sistemu.

Dotaknili so se tudi vprašanja standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu, ki veljajo za še ne izpolnjeno stavkovno zahtevo, in prejeli nekatera zagotovila vladne strani. "Upam, da mislijo resno in da bomo dejansko pristopili k temu, da bomo prišli do boljših delovnih pogojev, ki niso zgolj plača," je poudarila v izjavi za medije.

Po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa, ki vodi vladno pogajalsko skupino v pogajanjih o zdravstvenem stebru, sta se strani dogovorili, da se sindikati do ponedeljkovih osrednjih pogajanj opredelijo, kateri od vladnih predlogov je zanje sprejemljiv, nato pa se pogajanja nadaljujejo.

Sorodna novica Vlada sindikatom predstavila nov predlog za odpravo plačnih nesorazmerij

Katera minimalna plača?

Vsebine predlogov sicer po ponedeljkovih osrednjih pogajanjih javnosti niso želeli razkriti. Po informacijah, ki so prišle v javnost, pa bi bila po enem od predlogov osnovna plača v najnižjem plačnem razredu nove plačne lestvice določena v vrednosti minimalne plače iz leta 2022, po drugem pa v vrednosti aktualne minimalne plače. Med vladnimi predlogi se omenja tudi zmanjšanje predvidenega razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju, in sicer z 1:7 na 1:6, ter podaljšanje implementacije plačne reforme na pet let, v tem času pa naj ne bi bilo predvideno usklajevanje plač z inflacijo.

Irena Ilešič Čujovič je poudarila, da so na sindikalni strani vedno pripravljeni delati intenzivno. Tako so vladni strani danes predlagali, da se dogovorijo za manjše delovne skupine, ki bi vzporedno pripravljale predloge in morebitne rešitve za nov plačni sistem. Na osrednjih pogajanjih so se po njenih besedah pogovarjali, da je mogoče pogajanja končati v prvi polovici letošnjega leta, verjetno še prej, je pojasnila.

Na vprašanje, ali si država lahko privošči 1,3 milijarde evrov, kolikor naj bi po ocenah stale spremembe v plačnem sistemu, je Props odgovoril, da gre za širše vprašanje, kakšne "družbene pogodbe" si želijo državljani.

Fides se stebrnih pogajanj ni udeležil

Sorodna novica Valentina Prevolnik Rupel: Za zdaj ne vidim razloga, zakaj ne bi vztrajala

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se tokratnih stebrnih pogajanj ni udeležil, kar Props obžaluje. Meni, da bi lahko sindikat na marsikatero stvar, ki jo poudarja, danes našel vsaj nakazan odgovor. Upa, da se bo sindikat pogajanj v prihodnje udeleževal. Sicer pa predlogi, ki so jih obravnavali danes, vključujejo tudi delovna mesta zdravnikov.

Ministrica omenja možnost mediacije, Fides ni proti

Medtem so pogajanja vladne strani s sindikatom Fides glede odprte zdravniške stavke zadnjič potekala prejšnji teden. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je za Val 202 dejala, da je za nadaljevanje pogovorov.

"Mislim, da se moramo tudi na naši strani zelo potruditi, mogoče razmišljati tudi o kakšnih novih rešitvah, na primer mediacija je ena taka stvar, ki bi morda premaknila stvari naprej," je povedala. Po njenih besedah je sicer vlada v pogajanjih pripravljena "ponuditi marsikaj", ne more pa ponuditi česar koli, kar ima finančne posledice v letu 2024.

Tudi predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh je na vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se pogovori med vlado in zdravniškim sindikatom Fides znova začeli, odgovoril, da lahko pomislijo na mediacijo. "Lahko poiščemo mediatorja, ki bo pripravljen, ki ga bosta sprejeli obe strani in mogoče bo tretji lažje prišel do zaključka," je povedal v izjavi za Val 202.

Gasilski in sindikat državnih uslužbencev nezadovoljna s stebrnimi pogajanji

Gasilski in sindikat državnih uslužbencev z današnjimi pogajanji za njihov plačni steber nista zadovoljna. Kritični so glede ponudbe vlade za postopen dvig plač v obdobju petih let in gradnje plačne lestvice na minimalni plači iz leta 2022. Generalni sekretar sindikata poklicnega gasilstva David Švarc s predlogi, ki jih je vladna pogajalska skupina podala v okviru pogajanj o plačnih stebrih javnega sektorja, ni zadovoljen. "Eno dokaj veliko razočaranje," je komentiral za STA.

Vladna stran jim je namreč predstavila predlog, kako odpraviti plačna nesorazmerja v obdobju med leta 2025 in 2030, glede česar ima Švarc več pomislekov. Po njegovih besedah so nekatera s poklicnimi gasilci primerljiva delovna mesta že pred tremi leti bila uvrščena v višje plačne razrede, ves ta čas so tudi prejemala višje plače in jih bodo dobivala še naslednjih pet let. Vladni predlog pa predvideva dvig plač tudi za ta delovna mesta, kar po Švarčevi oceni pomeni, da se plačna nesorazmerja sploh ne odpravljajo.

Švarc ne verjame, da bodo poklicni gasilci s ponujenim zadovoljni. Spomnil je, da sindikat ni podpisal dogovora o delni uskladitvi plač z inflacijo, saj se ni želel odpovedati stavkovnim dejavnostim, ob tem pa bi s podpisom privolil tudi v začetek odpravljanja plačnih nesorazmerij šele s prihodnjim letom. Vlada jim zdaj ponuja postopen dvig plač v obdobju petih let, "kar je nekaj povsem nesprejemljivega", je dejal.

S tem je bil nezadovoljen tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. "Inflacija pri nas je pereča težava, če dvig plač za osem odstotkov ali dva plačna razreda razdelimo na dinamiko izplačila šestih let, tedaj bo inflacija vse požrla," je bil jasen v izjavi za STA.

Nedopusten se mu zdi tudi vladni predlog, da se izhodiščni razred začne graditi na minimalni plači iz leta 2022, ki je znašala 1074,43 evra bruto, in ne minimalni plači iz leta 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. "To je nespodobna ponudba," je dejal Verk.

Spomnil je, da so plače v gospodarstvu toliko boljše, da ljudje preprosto ne gredo več v državno službo, te težave pa dvig plač za nekaj razredov ne bo odpravil. Stvari za zaposlene na upravnih enotah se po Verkovi oceni ne urejajo, zato pričakuje, da bo sindikalno članstvo na upravnih enotah v petek znova napovedalo stavko.

Bolj zadržani so bili v Sindikatu policistov Slovenije, njegov predsednik Adil Huselja je za STA dejal, da ne komentirajo same vsebine današnjih vladnih predlogov, saj da ostajajo stvar pogajanj. Je pa za policijski sindikat nesprejemljiva ponudba glede znižanja povračila stroškov za prevoz na delo in zmanjšanja števila dni letnega dopusta, je dejal.

Huselja je spomnil, da se je policijski sindikat 7. decembra udeležil protestnega shoda pred vlado, s katerim so jo želeli pozvati h konstruktivnemu pristopu k pogajanjem. "Kot Sindikat policistov Slovenije se zavedamo varnostne situacije v Evropi in svetu. Zato menimo in pričakujemo, da so konstruktivna pogajanja ključnega pomena tako za državo, družbo in vse zaposlene," je sklenil.

Po ponedeljkovih krovnih pogajanjih so se predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja danes popoldne sešli po posameznih plačnih stebrih. Pretresali so predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki ga je v ponedeljek sindikatom predstavila vladna stran.

V Svizu in visokošolskem sindikatu zadovoljni

S pogajanji o novem plačnem stebru za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo so v šolskem sindikatu Sviz in visokošolskem sindikatu zadovoljni, čeprav je vladni predlog po oceni sindikatov še nedodelan.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je za STA dejal, da so v sindikatu vsekakor zadovoljni, da so se stebrna pogajanja začela, saj je "ta prazen tek" deloval na razpoloženje zaposlenih v javnem sektorju in reprezentativne sindikate zelo destruktivno, ker je bilo za sklepati, da iz vsega skupaj ne bo nič.

Poudaril je, da si želijo, da bi pogovore o plačnem sistemu in odpravi plačnih nesorazmerij pripeljali do konca, ker je to za zaposlene v vzgoji, izobraževanju, kulturi in znanosti nujno potrebno, saj njihove plače izrazito zaostajajo za plačami v drugih delih javnega sektorja. "In to je bil danes začetek, zato smo se ukvarjali z bolj tehničnimi stvarmi," je pojasnil Štrukelj.

Po njegovih besedah se na vladni strani "čuti nekaj šuma" v odnosu med pogajalci, ki se pogajajo v stebrnih pogajanjih, in osrednjo pogajalsko skupino, a verjame, da bo to v prihodnjih tednih odpravljeno. Danes so se dogovorili o načinih, kako bodo stebrna pogajanja potekala.

Sicer pa je Štrukelj poudaril vprašanje petletnega obdobja, v katerem naj bi izvedli odpravo plačnih nesorazmerij, brez usklajevanja plač z inflacijo, kar se jim v Svizu ne zdi realno.

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) Gorazd Kovačič je ocenil, da danes v resnici ni šlo za pogajanja, ampak bolj za tehnični sestanek, za seznanitev, kako sploh "brati vladne tabele". Stebrna pogajanja so po njegovih besedah predvidena vsak teden ob sredah.

Danes pa so opozorili, da so se pri vladnem tolmačenju določb iz nedavnih sprememb stavkovnega sporazuma zgodile določene napake. "Vladna ponudba za skupino J in za visokošolske učitelje je kar korektna, pri visokošolskih sodelavcih pa so določene pomanjkljivosti," je pristavil.

V četrtek bodo od vlade prejeli čistopis predloga, v ponedeljek se dobijo na krovnih pogajanjih. "Do enega in drugega paketa se bodo morali sindikati opredeliti, nato pa bodo stekla stebrna pogajanja," je dejal Kovačič.

Pri tem je Kovačič pojasnil, da vladni predlog v obeh različicah predvideva, da se v prihodnjem obdobju, ki bi trajalo štiri ali pet let, plačna lestvica ne bi usklajevala z inflacijo, in se pogojuje z določenimi ukrepi. Dodal je, da je ena plačna lestvica vezana na letošnjo minimalno plačo, druga pa na minimalno plačo leta 2022.