Gostje tokratne Tarče so bili zdravstveni minister Janez Poklukar, nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, pravnica Nataša Pirc Musar, koordinator cepljenja Jelko Kacin in direktor ZD-ja Ljubljana Rudi Dolšak.

Zdravstveni minister Janez Poklukar je v imenu zaposlenih v zdravstvu izrazil razočaranje in žalost nad nasilnimi protesti v sredo ter nasprotovanjem PCT-ju. Poudaril je, da zdravstvo ves čas skrbi za ljudi in jih rešuje, jim želi dobro, zato ne razume nasprotovanja. Slovence je pozval, naj se na tej točki povežejo v boju z epidemijo, da bodo izšli kot zmagovalci.

Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je nasilje na protestih, druge nedavne incidente, kot so požigi testirnih točk, pa žalitve zdravnikov, označil za nezaslišane. Čudi se tudi temu, da za nasilje v sredo ni nihče prevzel odgovornosti, zato špekulira, da za tem stojijo "tisti, ki imajo od nasilja korist". Kdo je to, ni želel povedati.

Koordinator cepljenja Jelko Kacin je v oddaji komentiral trditve enega izmed organizatorjev protestov, da je protestnike s svojim ravnanjem aktivirala kar vlada. To se mu zdi popolnoma pričakovano, saj se želi organizator po fiasku z nasiljem oprati odgovornosti. Kacin zgolj pričakuje od policije, da pregleda vse dokaze in opravi svoje delo z ovadbami. Spomnil je še, da se tovrstni protesti – tudi z nasiljem –, uperjeni proti covidnim ukrepom, dogajajo po številnih evropskih državah, k nam so pač prišli z zamikom zdaj, ker se razmere hitro poslabšujejo, ljudje vse pogosteje umirajo in država je zato prisiljena ukrepe zaostrovati.

Odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je mnenja, da je za proteste in proticepilske akcije odgovorna vlada, saj da je izrazito slabo komunicirala že vse zadnje leto in pol. Poleg tega ljudi žali, nastopa agresivno. Sploh pa, če država pričakuje, da bodo državljani poslušni, mora biti prva, ki spoštuje ustavo in pravno državo, a "tega ne počne že leto in pol", je zatrdila Pirc Musar. Poklukar njenih navedb o slabi komunikaciji ni želel komentirati, dejal je le, da ves čas poskušajo ljudem predstaviti dejstvo, da je epidemija skupna težava, ki jo moramo rešiti s skupnimi močmi.

Direktor ljubljanskega zdravstvenega doma Rudi Dolšak je bil soočen z vprašanjem, ali se mu zdi primerno, da ljudje potrebujejo PCT za obisk zdravnika. Strinjal se je, da je to res otežen dostop do družinskega zdravnika, a je prepričan, da bodo ustanove ustrezno organizirale delo in v tem ne vidi posebne težave. Dodal je še, da so v zdravstvenem domu prejeli veliko žaljivk zaradi PCT-ja, a te so prišle od zelo majhnega števila ljudi. Keber je k temu dodal oceno, da je omejitev neprimerna in da najbrž krši več zakonov.

Način sprejemanja ukrepov in strokovnost

Voditeljica je ministra spomnila, da vlada odlokov ni sprejela povsem v skladu z mnenjem strokovne skupine, jo je prehitela, in da utegne prav s PCT-pogojem omejiti ljudem dostop do zdravstva, kar bi lahko pripeljalo do splošnega poslabšanja javnega zdravja.

Poklukar je odgovoril, da se bosta dostop do zdravstva in stanje zdravja ljudi najbolj poslabšala, če bo zdravstvo zaradi epidemije padlo. In ravno zato, da bi se izognili temu, se PCT-pogoj uvaja tudi v zdravstvo. Poleg tega mora biti zdravstveni sistem varna točka, ne smeš priti tja in biti okužen. "Zakaj uvajamo PCT v zdravstvo? Da vsem pokažemo, kako resna je situacija," je poudaril. Poleg tega je to še naše zadnje orodje (poleg brezplačnega, a prostovoljnega cepljenja), da tako ohranjamo družbo odprto, delovna mesta, odprte šole. Poleg tega ima PCT-pogoj že 15 evropskih držav. A ključno je, da se o PCT-ju čim prej nehamo pogovarjati in dosežemo ciljno stopnjo precepljenosti, saj s testiranjem samo "kupujemo čas".

Keber je na to odgovoril, da so bila delovna mesta in šole do zdaj največja žarišča okužb in da tudi samotestiranje ne bo pomagalo, ker zaposleni nima interesa, da bi bil pozitiven, zato bomo doživljali zlorabe. Kar se pa samega PCT-pogoja tiče, pa je Keber dejal, da gre za strahopetnost vlade, saj da ga uvajajo zato, ker si ne upajo prisiliti državljanov v obvezno cepljenje. Kacin se je na to odzval z besedami, da bo vlada morebitno obvezno cepljenje sprejela, ko bo za to čas, in če bo to storila, bo najprej začela z zgledom pri sebi in pri državni upravi. Prisotna pravnica je proti temu protestirala, češ da ni v skladu z načelom sorazmernosti.

Vladanje z odloki in zakon o nalezljivih boleznih

Pirc Musar je opozorila na pravni vidik sprejemanja ukrepov. Ne samo, da bi moralo ministrstvo za zdravje pripraviti popravke starega zakona o nalezljivih boleznih, ustavno sodišče je vladi povedalo, da pri določenih ukrepih ne sme vladati z odloki, pa to vlada še vedno počne. "Ta ignoranca ustave in pravne države povzroča jezo," je izjavila. Minister je na to odgovoril, da je hkrati prejel stari zakon o nalezljivih boleznih, v nekaterih delih očitno neustaven, in epidemijo, a da ministrstvo popravke pripravlja. Problematike vladanja z odloki ni komentiral.

Prezračevanje kot rešitev?

Keber je načel tudi temo prezračevanja. Po njegovem mnenju bi morali del denarja, ki se sicer namenja za nenehno testiranje, vložiti v mehanske prezračevalne sisteme javnih zgradb. Minister se je odzval z besedami, da je to res strokovno utemeljena rešitev, da pa so to večinoma dolgoročni projekti, saj gre pogosto za zahtevnejše posege, in denar zanje se bo predvidoma našel v zakonu o zagotavljanju investicijskih sredstev za zdravstvo, ki je prav zdaj v parlamentarnem postopku.