Številni popusti in akcije trgovcev so odziv na trenutne tržne razmere. Foto: BoBo
Številni popusti in akcije trgovcev so odziv na trenutne tržne razmere. Foto: BoBo

Pojavila se je nova konkurenca, ki je odprla novo polje - nizko ceno. Tako nizko, ki je naša v kakovost usmerjena podjetja niso poznala. Nižja cena praviloma pomeni tudi nižjo kakovost. Ker pa je kar velik delež potrošnikov "ugriznil", tega novega segmenta ponudniki preprosto ne morejo več ignorirati.

Zenel Batagelj o spremembi tržnih strategij trgovskih verig
Boj med kupci za nekaj deset odstotkov znižane izdelke postaja ena od nakupovalnih navad. Foto: Reuters

Ne, potrošniki samo ne vidijo več dovolj velike razlike med originalom in kopijo. Priznane znamke marsikje ne opravičujejo več višje cene. Potrošnik ni postal nenasiten. Samo ni več ovca in postaja vse bolj zahteven. Pri Kitajcih se pojavlja nov segment novih znamk elektronike, kot so Xiomi, One Plus One, SoundMagic, ki ponujajo vrhunsko kakovost za normalno ceno. Kitajci ne proizvajajo več samo cenene robe.

O tem, ali so potrošniki zaradi cenenih azijskih izdelkov postali še bolj nenasitni

Zaradi gospodarske recesije, ki je domovala v naših krajih, je Slovenija v zadnjih letih spadala med države, ki so imele največji padec trgovine na drobno v Evropski uniji. Nekateri lastniki manjših trgovinic so opazili tudi zanimiv pojav, da je vsakokrat, ko je vladna ekipa napovedovala nove varčevalne ukrepe ali uvajala nove davke, takoj padel obisk v njihovih trgovinah. Večina kupcev pa je bila precej bolj previdna pri porabi vsebine denarnic. Gospodarska kriza je pustila sledi tudi pri največjih trgovskih verigah, kar se opazi tudi pri njihovih novih prodajnih običajih, saj so precej bolj radodarni in z velikimi popusti mamijo kupce v svoja trgovska središča.

Med novimi nakupovalnimi običaji smo lahko nedavno opazili, da so številni slovenski trgovci uvedli t. i. črni petek, s katerim ZDA tradicionalno odpirajo predbožično nakupovalno mrzlico, tako da kupcem ponudijo številne popuste. Črni petek se je prijel predvsem v premožnejših zahodnoevropskih državah. V Veliki Britaniji so se kupci celo pretepali za nekaj deset odstotkov cenejše televizorje ali kavne aparate, nekaj ljudi je bilo celo aretiranih ali pa so morali zaradi poškodb, ki so bile posledica nakupovalnega boja, poiskati zdravniško pomoč. Pri nas takšne nakupovalne evforije (še) ni bilo.

Ali je pri določenem delu prebivalstva res prisotna neka obsedenost s potrošništvom? Zenel Batagelj iz trženjsko-svetovalne in raziskovalne družbe Valicon, ki se med drugim posveča tudi raziskovanju na področju trgovine, pravi, da ni tako: "Nikakor ne gre za obsedenost, gre za smer, v katero se razvija potrošništvo. Vsaj v nekaterih kategorijah izdelkov in storitev ni daleč realnost 'real-time biddinga'."

Nove nakupovalne smernice po njegovih besedah prihajajo iz vseh strani, po navadi iz ZDA v Veliko Britanijo in Nemčijo, potem z zakasnitvijo še v naše kraje. "Črni in cyber petki in ponedeljki so učinkoviti odgovori na spremenjene potrošniške navade; večjo cenovno občutljivost, rast segmenta iskalcev ugodnih nakupov in nakupovanje po internetu. Na drugi strani so tu proizvajalci in trgovci z zalogami, ki se jih morajo znebiti. Črni petek ni nič drugega kot odgovor na novonastali položaj na trgu," pravi.

Diskontne trgovine še niso uspešnica
Kakšni nakupovalci smo Slovenci? Ali obstajajo kakšne opazne razlike po slovenskih regijah glede na dejstvo, da nekateri deli Slovenije veljajo za bolj varčne? Batagelj pravi, da gre bolj kot ne za stereotipe: "Današnji potrošnik je globalen, in če opažamo, da se že med narodi zmanjšujejo razlike, to še veliko bolj velja za regionalne posebnosti. Trenutno na potrošniško obnašanje pri nas veliko bolj vpliva razvitost regije in zgodovinska povezanost z regijami preko meje. Štajerce je npr. kriza močno prizadela in sami so zelo navezani na avstrijsko Koroško. Oni poznajo Hofer že dalj časa, zato imajo na primer do njega popolnoma drugačen odnos kot drugi."

Prav diskontne trgovine tipa Hofer/Aldi ali Lidl so vedno bolj prisotne v zavesti slovenskih potrošnikov. Vendar diskontni trgovci niso uspešnica samo v Sloveniji. Tradicionalne trgovske verige ugotavljajo na njihov račun padec prodaje iz leta v leto tudi v državah, v katerih je kupna moč precej večja kot na Slovenskem. Batagelj opozarja, da so pri nas diskontne trgovine še daleč od uspeha, ki ga imajo na primer v Nemčiji: "Kje je recept? Zakaj kupujete tam? Njihov princip je preprost. Na eni strani percepcija nizke cene in kakovosti za ceno. Na drugi strani manj raznolika ponudba, malo priznanih znamk in večinoma njihove znamke, ki jih velikokrat kupujejo globalno. Vse to močno znižuje stroške, zato si lahko tudi privoščijo nižje cene. Če dodamo še pregovorno nemško učinkovitost ..."

Kako uspešni trgovci smo Slovenci?
Pregovorno učinkoviti Nemci nimajo težav s svojim ugledom na svetovnih tržiščih. Za kakšne prodajalce in trgovce pa veljamo Slovenci? Ali držijo pomisleki, da težko prodamo lastne izdelke, znanje ter kot posamezniki sami sebe?
"Slovenci smo pogovorno skromni, zelo zaprti vase, najraje bi se imeli lepo na svoji zemljici. Se pa tudi to močno spreminja, mladi iščejo alternative, imajo ideje, se znajo prodati. Če ne vidijo perspektive tu, jo bodo pač drugje. Slovenci potrebujemo pošteno brco, da se zganemo. Ko pa se zganemo, smo sposobni delati čudeže," razlaga Batagelj.
Nove globalne prodajne smernice so vedno bolj prisotne v Sloveniji. Toda, kako so nato pripravljeni slovenski trgovci? Batagelj ob tem opozarja, da potrošniških navad velikih trgov ne gre kopirati, temveč je treba najti dolgoročne konkurenčne prednosti in iskati koncepte, ki so prilagojene razvoju trga in obstoječi konkurenci. Kar pa zadeva izobraževanje slovenskih prodajalcev za nove prodajne izzive, se to razlikuje od podjetja do podjetja. "Imam občutek, da se ta navzven obrnjena prodaja šele resno razvija. Prihaja nov val prodajno naravnanih slovenskih podjetij, ki razmišljajo globalno," še pravi Batagelj in dodaja, da drugih možnosti ni.

Pojavila se je nova konkurenca, ki je odprla novo polje - nizko ceno. Tako nizko, ki je naša v kakovost usmerjena podjetja niso poznala. Nižja cena praviloma pomeni tudi nižjo kakovost. Ker pa je kar velik delež potrošnikov "ugriznil", tega novega segmenta ponudniki preprosto ne morejo več ignorirati.

Zenel Batagelj o spremembi tržnih strategij trgovskih verig

Ne, potrošniki samo ne vidijo več dovolj velike razlike med originalom in kopijo. Priznane znamke marsikje ne opravičujejo več višje cene. Potrošnik ni postal nenasiten. Samo ni več ovca in postaja vse bolj zahteven. Pri Kitajcih se pojavlja nov segment novih znamk elektronike, kot so Xiomi, One Plus One, SoundMagic, ki ponujajo vrhunsko kakovost za normalno ceno. Kitajci ne proizvajajo več samo cenene robe.

O tem, ali so potrošniki zaradi cenenih azijskih izdelkov postali še bolj nenasitni