Nekdanjo "gradbeno baronico" so policisti iskali na vseh pričakovanih lokacijah - med drugim na stalnem prebivališču v Ljubljani in na posestvu v Mislinji, vendar je nikjer niso našli. Slovenska javnost je iskalno akcijo budno spremljala na Twitterju, policistom je med drugim svetovala, naj pogledajo še v omaro.

Predolgo je bila v priporu
Tovšakovo so na prostost sicer izpustili, ker tožilstvu ni uspelo zbrati dovolj trdnih dokazov za hujše kaznivo dejanje dajanja in nedovoljenega sprejemanja daril po 1. odstavku 241. člena kazenskega zakonika in je zato moralo očitek "omiliti" na milejšo obliko dajanja in sprejemanja daril, so sporočili s tožilstva. Zagovornik Tovšakove, Boris Kanduti, je za TV Slovenija pojasnil, da je za takšno kaznivo dejanje dovoljen krajši pripor (15 dni), zato so morali Hildo v petek po 63 dneh izpustiti.

Obsojena v zadevi 'Čista lopata'
Tovšakova bi v priporu ostala, če bi tožilstvo v tem času vložilo obtožnico, kar pa je storilo šele v petek in v njej predlagalo podaljšanje pripora za nekdanjo prvo damo Vegrada in soobtoženega Aleša Pangerca. Proti Tovšakovi sta dva postopka sicer že končana. Obsojena je v zadevi 'Čista lopata', v kateri so ji očitali dogovarjanje in podkupovanje pri pripravi ponudb za javni razpis za gradnko kotrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika ter podkupovanje in sostorilstvo pri podkupovanju. Tovšakova je bila obsojena na leto in dva meseca zapora ter denarno kazen v višini 10 tisoč evrov ...

Aprila še dve leti zapora
... prav tako je aprila letos postalo uradno: celjsko sodišče je Tovšakovo obsodilo na dve leti zapora, potem ko je odločilo, da je kriva kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Krivdo je Tovšakova v solzah sicer priznala že dan prej. Tovšakova je v zagovoru pred izrekom kazni dejala, da je kot direktorica Vegrada, ki ga je vodila med letoma 2001 in 2009, redno plačevala vse prispevke in vse plače delavcem in da nikoli ni dala navodil za porabo denarja iz sklada za vzajemno pomoč. Poleg tega je poudarila, da je šel ves denar za Vegrad, za reševanje podjetja in da bojda ni nikoli ničesar vzela.

Z goljufijo do evropskih sredstev
Konec aprila pa se je proti Tovšakovi začel še tretji sodni postopek - njej in več soobtoženim je tožilstvo z obtožnico, ki jo je vložilo oktobra lani, očitalo kaznivo dejanje goljufije na škodo EU-ja in pridobitve protipravne koristi za 3,5 milijona evrov pri gradnji Rimskih term, ki jo je sofinancirala Evropska unija. Direktor Vegradovega projekta v Rimskih Termah Karel Bogatin, nadzornik gradbišča Marijan Volmajer in zastopniki družbe Rimske terme v stečaju so s tožilcem specializiranega oddelka Stanislavom Pintarjem že na predobravnavnem naroku sklenili sporazum o priznanju krivde.

Tožilstvo ponudilo premalo znižano kazen
Tudi Tovšakova je prek svojega odvetnika Kandutija zaprosila za nižjo kazen v zameno za priznanje krivde. Za očitana kazniva dejanja je zagrožena kazen osem let zapora, po neuradnih podatkih pa ji je tožilstvo v zameno za priznanje krivde ponudilo premalo znižano kazen, šest let zapora, zato je Tovšakova ni sprejela. Kanduti je pozneje pojasnil, da krivde ni priznala, ker meni, da vsi očitki iz obtožnice niso točni, Tovšakova pa ni mogla priznati le nekaj očitkov iz obtožnice, ampak zgolj celoto. Sodnica je zato postopek proti njej izločila, sojenje pa bi se moralo začeti v petek, 17. maja, a je Tovšakova zamenjala odvetnika, zato je bila obravnava preložena.

Sum goljufije tudi pri obnovi dvorca Betnava
14. februarja letos je tožilstvo vložilo podobno obtožnico še zaradi nepravilnosti pri pridobivanju evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava v Mariboru. Med obdolženimi so poleg nekdanje prve dame Vegrada še nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart, ki je v nadškofiji vodil službo za investicije in vzdrževanje. Prenova dvorca se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. S tem denarjem so zaprosili in dobili 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena. Mariborska nadškofija je medtem ta denar že vrnila.