Ogromne količine podatkov, ki jih ustvarjajo uporabniki mobilnih telefonov, se združujejo tudi v t. i. množične podatke, ki ob ustrezni analizi podjetjem in drugim institucijam pomagajo pri sprejemanju poslovnih odločitev. Foto: Reuters
Ogromne količine podatkov, ki jih ustvarjajo uporabniki mobilnih telefonov, se združujejo tudi v t. i. množične podatke, ki ob ustrezni analizi podjetjem in drugim institucijam pomagajo pri sprejemanju poslovnih odločitev. Foto: Reuters

Vlada je mobilno aplikacijo za sledenje pri nadzoru karantene med nujnimi ukrepi za omejevanje epidemije novega koronavirusa predlagala že v prvem protikoronskem zakonu, vendar takrat zaradi velikega nasprotovanja, med drugim tudi informacijske pooblaščenke, predlog v DZ-ju ni bil sprejet. Ob ponovnem naraščanju okužb v Sloveniji je vladna ekipa spet poudarila smiselnost uporabe takšnega ukrepa in v okviru predloga novele četrtega protikoronskega zakona pripravila pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženim in za nadzor karanten.

Informacijski pooblaščenec: Sprejemljiva le prostovoljna namestitev aplikacije

Z množično namestitvijo bi lahko po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja preprečili morebitno potrebo po ponovnem strožjem teritorialnem zapiranju. Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob tem povedal, da spremljajo tuje aplikacije, ki bi bile sprejemljive in so na prostovoljni podlagi. "Kot primerne ocenjujemo tiste, ki jih uporabljajo v Italiji, morda še nekoliko bolj v Nemčiji," je dodal. Nemška aplikacija, ki uporabnike opozori, če so bili v tesnem stiku z okuženim, je utemeljena prostovoljni osnovi in ne sledi lokaciji posameznika, saj uporablja tehnologijo Bluetooth. Kot je ob predstavitvi aplikacije povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, tudi tehnološka rešitev, ki bo slovenskim epidemiologom pomagala pri identifikaciji stikov, ne bo omogočala sledenja geolokaciji naprave, saj bo delovala na podlagi tehnologije Bluetooth. Podatki bodo po zagotovilih sekretarke v celoti anonimizirani, aplikacija pa bo razkrila le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa tudi identitete okuženega, je poudarila. Kot je napovedal vladni govorec Jelko Kacin, raba aplikacije sicer ne bo popolnoma prostovoljna – obvezno naj bi si jo morali naložiti potrjeno okuženi in tisti, ki jim bo odrejena karantena. Da je takšna aplikacija ustrezna rešitev, mora sicer v sklopu četrtega protikoronskega svežnja potrditi še državni zbor.

Kljub številnim zagotovilom o varovanju podatkov in identitete je javnost do uporabe aplikacij za sledenje skeptična, na številne nejasnosti in odprta vprašanja še vedno opozarja tudi informacijska pooblaščenka. A pametni telefoni vsak dan zberejo in proizvedejo kopico podatkov, pa če se tega njihovi uporabniki zavedajo ali ne, možnosti njihove analize pa se vse bolj zavedajo tudi podjetja, ki jih upravljajo.

Pametne naprave podatkov ne zgolj zbirajo, temveč jih, predvsem za ustrezno delovanje programske opreme, tudi izmenjujejo med sabo in s strežniki. Foto: EPA
Pametne naprave podatkov ne zgolj zbirajo, temveč jih, predvsem za ustrezno delovanje programske opreme, tudi izmenjujejo med sabo in s strežniki. Foto: EPA
Kaj so množični podatki?

Termin množični podatki (tudi masovni podatki, ang. Big data) se nanaša na velike količine različnih tipov podatkov, ki jih pridobimo iz različnih virov, kot so ljudje, stroji ali senzorji, in se kot tak uporablja že od 90. let prejšnjega stoletja. Lahko gre za informacije o podnebju, satelitske posnetke, digitalne fotografije in videoposnetke, evidence o transakcijah ali signale GPS.

Množični podatki lahko vključujejo osebne podatke: to so kakršni koli podatki, ki se nanašajo na posameznika, kot so imena, fotografije, e-naslovi, bančni podatki, objave na spletnih družbenih omrežjih, zdravstveni podatki ali računalniški naslovi IP.

(Vir: Urad za publikacije Evropske unije)

Ogromne količine podatkov, ki jih ustvarjajo uporabniki mobilnih telefonov, ustvarjajo tudi t. i. množične podatke, ki ob ustrezni analizi podjetjem in drugim institucijam pomagajo pri sprejemanju poslovnih odločitev. Eno izmed oblik takšne storitve ponuja tudi mobilni operater A1 Slovenija, ki je možnost obdelave množičnih podatkov v obliki obsežnih analiz tokov gibanja uporabnikov mobilnega omrežja podjetjem ponudil lani. "Storitev Mobility Insights pri svojem delovanju uporablja prometne in lokacijske podatke, ki se beležijo kot del diagnostike delovanja omrežja," je razložil predstavnik mobilnega operaterja Lan Orthaber.

Mobilni operater podjetjem ponuja, da jim na izbrani lokaciji za en mesec na urni ravni analizira, koliko ljudi je lokacijo obiskalo, kdaj so prišli in koliko časa so ostali, od kod obiskovalci prihajajo in kje delajo, ob tem pa zapisujejo tudi podatke o vremenu na lokaciji. "Podatke o tem, iz katerega kraja obiskovalci prihajajo, določamo na podlagi njihove lokacije v nočnem času, pri tujih obiskovalcih pa na podlagi države domačega omrežja", je pojasnil Orthaber. Pri tem ima A1 Slovenija samo podatke o uporabi svojega omrežja, pri prikazu celotne slike pa podatke ekstrapolira na podlagi informacije o tržnem deležu.

Z množičnimi podatki do množičnega obiska

Podjetja si s pridobljenimi podatki pomagajo na različne načine, glede na zasedenost lokacije prilagajajo odpiralne čase in urnike zaposlenih, glede na izvor obiskovalcev prilagajajo ciljne oglaševalske kampanje, v turizmu prilagajajo ponudbo glede na izvor gostov in jih nagovarjajo v njihovem jeziku. Z analizami množičnih podatkov tako podjetja lahko optimizirajo svoje delovanje in privabijo več strank in obiskovalcev. Kot pojasnjujejo na A1 Slovenija, je največ zanimanja za informacijo, od kod obiskovalci in gostje prihajajo. Največ povpraševanja za analize prihaja iz panog, kot sta prodaja na drobno in turizem, podatki pa so zelo zanimivi tudi za načrtovanje in upravljanje prometne in druge infrastrukture.

A1 Slovenija je v okviru storitve Mobility Insights samoiniciativno pripravil analizo lanskega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki je potekalo v Planici. Spremljali so število obiskovalcev, njihov izvor, čas, ki so ga preživeli na dogodku, in kako je dogodek vplival na promet. Foto: EPA
A1 Slovenija je v okviru storitve Mobility Insights samoiniciativno pripravil analizo lanskega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki je potekalo v Planici. Spremljali so število obiskovalcev, njihov izvor, čas, ki so ga preživeli na dogodku, in kako je dogodek vplival na promet. Foto: EPA

Podatki o zasedenosti lokacij so na voljo na urni ravni za posamezen dan. Cene in možnosti prikaza podatkov se razlikujejo od projekta do projekta, glavni dejavniki pa so velikost območja spremljanja, obdobje spremljanja in posledično število obiskovalcev na območju. Kot pojasnjujejo na A1 Slovenija, sta ključna parametra dolžina obdobja zajemanja podatkov in območje zajema – meritve se namreč lahko opravijo npr. za posamezen trgovski center ali za večje površine, kot so avtoceste ali mesta. Analiza lahko ob tem vključuje tudi interakcije, tokove premikanja ljudi med posameznimi lokacijami. Analizo tokov gibanja uporabnikov A1 ponuja za od 1500 evrov dalje.

Prodajo in analizo podatkov o lokaciji uporabnikov ponujajo tudi drugi mobilni operaterji, vendar jih tržijo na različne načine. S Telekoma Slovenije so sporočili, da so poslovnim uporabnikom storitev ponudili leta 2018. Kot je opozorila predstavnica Telekoma Slovenija Nataša Osolnik, je pri tem treba vedeti, da operaterji v omrežju nimajo GPS-lokacij posameznih mobilnih naprav. Točnost lokacijskih podatkov je takšna, kolikor to omogočajo lokacijske storitve standardnih omrežij 2G, 3G oz. 4G glede na gostoto baznih postaj na ozemlju. "Tudi, na primer, Google ima GPS-lokacije le za tiste terminale, ki imajo vključen GPS, tako da uporabniki Googlu sami posredujejo svojo GPS-lokacijo, pa še to zunaj stavb, predorov ipd.," je dejala Nataša Osolnik. .

Analize tokov gibanja uporabnikov mobilnega omrežja omogočajo vpogled v mobilnost prebivalstva, kar predstavlja možnosti za načrtovanje in upravljanje prometne infrastrukture. Foto: A1 Slovenija
Analize tokov gibanja uporabnikov mobilnega omrežja omogočajo vpogled v mobilnost prebivalstva, kar predstavlja možnosti za načrtovanje in upravljanje prometne infrastrukture. Foto: A1 Slovenija

V analizi množičnih podatkov vidi veliko možnosti tudi Surs

Množične podatke pri pripravi storitev, na podlagi katerih državljani, podjetja in država sprejemajo odločitve, v svoje analize vključujejo tudi javne institucije in državni organi. "Trenutno se uporabnost množičnih podatkov v uradni statistiki še raziskuje v obliki pilotnih projektov," je povedala predstavnica Statističnega urada Republike Slovenije Ana Novak. Kot je razložila, se množični podatki lahko uporabijo predvsem za izboljšanje pravočasnosti, kakovosti in podrobnosti obstoječih statistik in dopolnjevanje klasičnih virov podatkov, kar bi posledično razbremenilo delo poročevalski enot.

Množični podatki in njihova analiza lahko izboljšajo pravočasnost, kakovost, podrobnost informacij, so prepričani na Sursu. Foto: Televizija Slovenija
Množični podatki in njihova analiza lahko izboljšajo pravočasnost, kakovost, podrobnost informacij, so prepričani na Sursu. Foto: Televizija Slovenija

Na Sursu so pojasnili, da podatkov ne kupujejo ali prodajajo. Od februarja letos od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) testno prejemajo mesečne anonimizirane in agregirane podatke štirih operaterjev mobilne telefonije o mednarodnem o gostovanjih v javnih mobilnih omrežjih po trajanju podatkovnih sej. Prejeti podatki so sicer že deloma urejeni in obdelani in niso več v obliki množičnih podatkov, Sursu pa olajšajo spremljanje obiska tujih potnikov in turistov v Sloveniji. Podatki o geolokaciji sicer niso vključeni.

Surs, ki vse objavljene statistike objavlja na prosto dostopnem in brezplačnem spletnem portalu, velike možnosti v uporabnosti podatkov operaterjev mobilne telefonije sicer vidi predvsem na področju turizma. Analize množičnih podatkov bi olajšale in izboljšale spremljanje potovanj domačega prebivalstva v tujino, obiskov tujih potnikov in turistov v Sloveniji, spremljanje obiska različnih dogodkov in prireditev ter domačega prebivalstva in ponudile natančnejši vpogled v prostorsko razporeditev in mobilnost prebivalstva.

Tudi z ministrstva za javno upravo so sporočili, da so njihove dejavnosti v povezavi z uporabo množičnih podatkov usmerjene predvsem k rešitvam, s katerimi državna uprava lahko izboljša svoje storitve državljanom in gospodarstvu, hkrati pa izboljšuje svojo učinkovitost. "Glede na to, da smo na ministrstvu v preteklosti uspešno izvedli pilotni projekt na množičnih podatkih, imamo iz tega naslova kar nekaj izkušenj. Takrat smo ugotovili, da sodobna orodja z umetno inteligenco omogočajo marsikaj, če jih uporabljamo na dobro organiziranih podatkih," so sporočili z ministrstva.

Velike količine podatkov prinašajo veliko odgovornost

Varnost in anonimnost podatkov sta na prvem mestu, zagotavljajo tako pri A1 Slovenija kot pri Telekomu Slovenija. Podatki so pred shranjevanjem in obdelavo v več korakih anonimizirani z uporabo različnih metod enkripcije ter ekstrapolirani in agregirani. "Najmanjša skupina obiskovalcev, za katero prikažemo prisotnost na lokaciji, je 20," je ob tem dodal predstavnik A1 in dodal, da se podatki izračunajo kot del analize posamezne lokacije in se hranijo za čas hrambe analize. Na Telekomu so ob tem dodali, da podatki ostajajo v Republiki Sloveniji.

Zbiranje in analiza podatkov uporabnikov mobilnih naprav sprožajo veliko vprašanj glede zasebnosti posameznikov in varstva njihovih osebnih podatkov. Foto: MMC RTV SLO
Zbiranje in analiza podatkov uporabnikov mobilnih naprav sprožajo veliko vprašanj glede zasebnosti posameznikov in varstva njihovih osebnih podatkov. Foto: MMC RTV SLO

Ne glede na to, da je varovanju in ustreznemu upravljanju podatkov namenjeno veliko pozornosti, raziskovalec in praktik na področju demokracije v digitalni družbi Simon Delakorda opozarja, da uporaba množičnih geolokacijskih podatkov uporabnikov vseeno prinaša tveganja na področju digitalne zasebnosti. "Zelo pomembno je, da podjetja in druge institucije ustrezno in na razumljiv način informirajo in obveščajo uporabnike o uporabi njihovih osebnih podatkov ter kakšne varovalne mehanizme imajo vzpostavljene za preprečevanja zlorab," je povedal Delakorda, ki deluje tudi kot koordinator Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo. Poudaril je, da je izredno pomembno tudi strinjanje uporabnika in možnosti prekinitve soglasja.

Za učinkovitost je ključno zaupanje javnosti

Čeprav gre za drugačen način zbiranja in analiziranja podatkov, se podobna vprašanja tičejo tudi aktualne tema mobilne aplikacije za slednje socialnim stikom za preprečevanje širjenja okužb covid-19. "Upoštevati je treba načela sorazmernosti, zaupanje javnosti, družbeno sprejemljivost ter tehnološko opremljenost in veščine uporabnikov," je ob tem opozoril Simon Delakorda.

Intelekta: Bo aplikacija nadzorovala virus ali ljudi?

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je v sporočilu za javnost poudarila, da razume pričakovanja glede aplikacij v smislu varovanja zdravja, a da je ob tem treba pravilno razumeti njihovo delovanje, saj je to ključnega pomena za zaupanje vanje. "Aplikacije za sledenje stikov pomenijo obdelavo osebnih podatkov državljanov, količina in narava osebnih podatkov, ki se obdelujejo, pa je odvisna od tehnične izvedbe," so zapisali v uradu informacijske pooblaščenke, kjer opozarjajo, da tudi če aplikacija ne bi omogočala, da bi nekdo izvedel, s kom natanko je bil v tveganem stiku, to ne pomeni, da gre za anonimne podatke.

"Podatek o imenu in priimku osebe – uporabnika – le nadomešča neki drugi identifikator (npr. številka), po katerem ga sicer ni mogoče enostavno prepoznati, vendar so podatki o stikih vsakega izmed nas kljub temu osebni podatki in varovani po zakonu in ustavi," so še zapisali na uradu informacijske pooblaščenke in dodali, da je "le prostovoljna namestitev aplikacije je v okviru Evropske pravnega reda lahko sprejemljiva."