Ob morebitnih izglasovanih vetih bodo poslanci o zakonodaji vnovič odločali na izredni seji, ki bo najverjetneje v petek. Foto: BoBo
Ob morebitnih izglasovanih vetih bodo poslanci o zakonodaji vnovič odločali na izredni seji, ki bo najverjetneje v petek. Foto: BoBo

Vnovično podporo 2. januarju kot dela prostemu dnevu so potrdili v poslanskih skupinah SD-ja in DeSUS-a ter SMC-ja, ki je podpisan pod predlog spremembe zakona. Tudi v ZL-ju, ki so že lani predlagali, da 2. januar postane dela prost dan, pravijo, da "ni dvoma, da ne bi znova glasovali za".

Ob morebitnem izglasovanem vetu bodo poslanci o spremembah vnovič odločali na izredni seji, ki bo najverjetneje v petek.

Državni svet bo na izredni seji pričakovano razpravljal tudi o vetu na novelo zakona o lokalni samoupravi, s katero so poslanci uzakonili možnost odpoklica župana med mandatom. Prav tako pa bo na mizi svetnikov pobuda za veto na zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica.

Občine nasprotujejo odpoklicu županov
Glasovanje o vetu na novelo zakona o lokalni samoupravi želi interesna skupina lokalnih interesov. Uzakonitvi instituta odpoklica župana namreč nasprotujejo v občinah, saj menijo, da lahko zamaje stabilnost lokalne samouprave. Državni svet je sicer že v postopku sprejemanja zakona podal odklonilno mnenje o noveli, ki jo je državni zbor 15. decembra sprejel s 45 glasovi za in 19 proti.

Kljub temu pa kaže, da vnovična podpora noveli ni vprašljiva, saj so jo napovedali v SMC-ju, DeSUS-u in opozicijskem ZL-ju, kar bi zadostovalo za absolutno večino 46 poslanskih glasov, ki je potrebna po vetu. Proti noveli zakona o lokalni samoupravi pa ostajajo v koalicijskem SD-ju.

Hoče na dnevni red spravili svetniki
Veto na zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica, ki naj bi jo izvedel avtomobilski dobavitelj Magna Steyr, pa je prišel na dnevni red seje s podpisi svetnikov, med njimi prvopodpisanim Cvetkom Zupančičem, sicer predsednikom komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri pobudi ga je podprla tudi interesna skupina lokalnih interesov.

Že na razpravi na seji DZ-ja je nekatere poslance zmotilo, da se bodo za izvedbo uporabila najboljša kmetijska zemlja. A je večino na koncu prepričala namera o vsaj 1.000 delovnih mestih. Zakon sicer omogoča razlastitev, a vlada verjame, da se to ne bo zgodilo in da bodo z vsemi lastniki nepremičnin na tem območju dosegli dogovor za nakup zemljišč. DZ ga je 15. decembra potrdil z 58 glasovi za in tremi proti.