V Programu mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA 2022 (Programme for International Student Assessment) je sodelovalo 690 tisoč 15-letnikov iz 83 držav članic in partneric Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 6721 dijakov oziroma učencev iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.
V sklopu dolgoročnega projekta primerjanja znanja in spretnosti učencev se pri 15-letnikih preverjajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. V vsakem triletnem ciklu raziskave je enemu izmed treh področij namenjen večji obseg nalog in vprašanj, lani je bila to matematična pismenost. Slovenski dijaki so sicer na vseh treh področjih v zadnji raziskavi dosegli nižje rezultate kot leta 2018, nižje pa je tudi povprečje OECD-ja.
Temeljna matematična znanja dosegle tri četrtine slovenskih dijakov
Povprečni dosežek slovenskih dijakov pri matematiki je bil 485 točk, kar je za 24 točk manj kot leta 2018 in 16 točk manj kot leta 2012, ko je bilo poudarjeno področje merjenja prav tako matematika. Kot je ob predstavitvi rezultatov poudarila nacionalna koordinatorka raziskave Klaudija Šterman Ivančič, je sicer kljub slabšemu rezultatu slovenskih mladostnikov tudi zadnji njihov dosežek kot vsi predhodni še vedno nad povprečjem držav članic OECD-ja, ki je v zadnji raziskavi znašalo 472 točk. Tako kot v vseh dosedanjih ciklih raziskave razlik med spoloma v matematični pismenosti v zadnji raziskavi v Sloveniji ni, so sporočili iz Pedagoškega inštituta. V lanski raziskavi imajo sicer med evropskimi državami značilno višje dosežke le štiri evropske države: Estonija, Švica, Nizozemska in Irska, izstopajoče najvišje rezultate pa so dosegli učenci v Singapurju.
Temeljna matematična znanja in spretnosti je doseglo 75 odstotkov slovenskih 15-letnikov, kar je manj kot v preteklih letih, prav tako je manj učencev doseglo najvišje ravni matematične pismenosti. Slovenski dijaki so sicer podobno kot vrstniki iz drugih držav bolje reševali naloge, ki so od njih zahtevale interpretiranje in sklepanje kot formuliranje in uporabljanje. Glede na matematične vsebine pa so slovenski dijaki najboljše rezultate dosegli pri likih in telesih. V Sloveniji so glede na raziskavo velike razlike v matematičnih dosežkih med dijaki iz različnih socialno-ekonomskih okolij, in sicer 92 točk. Za 147 točk pa je razlika med dosežki gimnazijcev in dijaki poklicnega izobraževanja.
Najslabši rezultat bralne pismenosti doslej
Povprečni dosežek dijakov v Sloveniji pri bralni pismenosti je bil medtem s 469 točkami leta 2022 za 26 točk nižji kot leta 2018. To predstavlja najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo. Ob tem je dosežena bralna pismenost za Slovenijo podobno kot v letih 2009 in 2012 pod povprečjem držav članic OECD-ja. Povprečni dosežek na ravni vseh držav OECD-a se je sicer v letu 2022 v primerjavi z letom 2018 znižal za 11 točk. Razlika med spoloma v Sloveniji je znašala 44 točk v korist deklet in je tako še vedno med največjimi v državah članicah OECD-ja. Večje razlike med spoloma so se pokazale le še na Finskem.
Tudi pri bralni pismenosti je sicer v vrhu Singapur, med evropskimi državami pa so pred Slovenijo še Španija, Latvija, Hrvaška, Norveška, Portugalska, Belgija, Nemčija, Avstrija in Italija. Poleg tega tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti, je opozorila Klaudija Šterman Ivančič. Medtem ko jih je v letu 2018 to doseglo 82 odstotkov, je ta delež tokrat padel na 74 odstotkov. Najvišja bralna znanja in spretnosti dosegajo štirje odstotki slovenskih dijakov, v državah OECD-ja pa je ta delež sedem odstotkov, je navedla Klaudija Šterman Ivančič.
Naravoslovna pismenost kljub padcu še vedno nadpovprečna
Najmanjši padec znanja je bil pri dijakih iz Slovenije zaznan pri naravoslovni pismenosti. Povprečni dosežek je pri naravoslovju znašal 500 točk, kar je 7 točk manj kot leta 2018. Podobno kot pri matematični pismenosti se tudi povprečni dosežek slovenskih dijakov pri naravoslovju še vedno umešča nad povprečje OECD-ja. Tudi pri naravoslovni pismenosti v raziskavi PISA 2022 so bile zaznane razlike med spoloma, saj so dekleta v povprečju dosegala 15 točk več od fantov.
Tudi tu je na vrhu Singapur, značilno višji dosežek od Slovenije pa sta imeli med evropskimi državami Estonija in Finska.
Več pozornosti bo treba nameniti tudi boljšim odnosom z učitelji
"Rezultati raziskave PISA 2022 kažejo na upad matematične in naravoslovne, še posebej pa bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov. Poleg tega so slovenski dijaki in dijakinje v primerjavi z vrstniki in vrstnicami iz držav OECD-ja ponovno poročali o slabši kakovosti odnosov z učitelji in učiteljicami na šoli in pri pouku matematike ter o višjih ravneh zaskrbljenosti, povezane z matematiko. Tako se pri naslavljanju samega padca v povprečnih dosežkih oz. znanju dijakov in dijakinj na področju matematike, branja in naravoslovja, kot nujno kaže tudi hkratno naslavljanje širšega konteksta učnih dosežkov, tj. kakovosti odnosov v šolah in krepitev socialno-čustvene blaginje tako dijakov in dijakinj kot učiteljev in učiteljic," je ob predstavitvi rezultatov poudarila Klaudija Šterman Ivančič.
Slovenski dijaki sicer poročajo o primerljivem občutku pripadnosti šoli in občutku varnosti v šoli, kot ga izražajo njihovi vrstniki v državah OECD-ja. Občutek pripadnosti šoli se je med dijakinjami in dijaki v Sloveniji od leta 2018 do leta 2022 sicer izboljšal. Poročajo tudi o nekoliko podpovprečni izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju. Kljub temu jih 18 odstotkov poroča, da so najmanj nekajkrat mesečno izpostavljeni vsaj eni od oblik medvrstniškega nasilja.
Minister: Pred nami so številni izzivi
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda kot matematik z veseljem ugotavlja, da lahko rezultate 15-letnikov v Sloveniji pri matematični in naravoslovni pismenosti še vedno umeščamo nad povprečje držav OECD-ja. Naravoslovje se skozi čas kaže kot močno področje slovenskega izobraževalnega sistema, med državami EU-ja imajo višje dosežke samo še učenci na Finskem in v Estoniji, je poudaril na novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave PISA 2022.
Obenem pa je poudaril, da dosežki pri bralni pismenosti močno nihajo, v letih 2006, 2015 in 2018 so bili nad povprečjem OECD, tokrat pa so padli pod povprečje OECD, kot se je to zgodilo tudi v letih 2009 in 2012. "Letošnji dosežek pri bralni pismenosti nam gotovo ne more biti v ponos," je dejal.
Rezultati raziskave PISA po ministrovih besedah "niso samo neka referenca", ampak jih jemljejo kot pomemben kazalnik uspešnosti in kot osnovo za nacionalno strateško načrtovanje na področju vzgoje in izobraževanja. Spomnil je, da smo se kot članica EU-ja zavezali, da si bomo prizadevali za zmanjševanje deleža 15-letnikov, ki pri matematiki, naravoslovju in branju ne dosegajo temeljne ravni pismenosti, pod 15 odstotkov. V Sloveniji smo se temu cilju v preteklosti že približali, po podatkih tokratne raziskave pa se od njega spet oddaljujemo, je opomnil minister. Podatki namreč kažejo, da pri matematični pismenosti 25 odstotkov 15-letnikov ne dosega temeljne ravni, pri bralni pismenosti pa 26 odstotkov.
V strategiji razvoja Slovenije je po ministrovih besedah kot merilo uspešnosti pri doseganju razvojnega cilja na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, da se do leta 2030 uvrstimo v zgornjo četrtino držav EU-ja. Na podlagi raziskave PISA 2022 ta cilj pri matematiki in naravoslovju dosegamo, pri branju pa ne.
Kot je omenil minister, smo si še ambicioznejše cilje zastavili v nacionalni strategiji razvoja bralne pismenosti, po kateri naj bi do leta 2030 vsaj 90 odstotkov učencev doseglo temeljno raven bralne pismenosti, vsaj 10 odstotkov pa najvišjo raven bralne pismenosti. "Vendar imamo pri doseganju tega cilja pred sabo še velike izzive. Poleg povečevanja deleža tistih, ki ne dosegajo osnovne ravni bralne pismenosti, se je namreč razpolovil tudi delež tistih, ki zmorejo največ," je pojasnil Felda.
Strategija razvoja bralne pismenosti
Minister meni, da so pred nami "res številni izzivi". "O tem, kakšni ukrepi bodo v tem primeru najustreznejši, bo nedvomno že v prihodnjih tednih razpravljala in predlagala strokovna skupina, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Usmeritve bodo gotovo vgrajene v potekajočo kurikularno prenovo učnih načrtov in kazalnikov znanj, ob stremljenju k visokim dosežkom pa ne bomo spregledali razvoja socialno-čustvenih kompetenc učencev in učiteljev," je napovedal.
Omenil je, da v okviru že omenjene nacionalne strategije razvoja bralne pismenosti deluje tudi nacionalni svet za bralno pismenost, ki je septembra sprejel akcijski načrt. Ta načrt bodo po njegovih napovedih verjetno še letos posredovali v potrjevanje na vlado.
Ob tem je navedel, da za področji naravoslovne in matematične pismenosti v Evropi ni posebne izobraževalne strategije, da pa sta ti področji vključeni v splošne nacionalne izobraževalne politike in strategije, kot so na primer akcijski načrti za digitalno izobraževanje do leta 2027, nacionalni program za razvoj umetne inteligence 2025, strategija digitalna Slovenija 2030 in v teh dneh sprejeta vesoljska strategija Slovenije. V pripravi je tudi posodobitev nacionalnih smernic razvoja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki vključuje del pomembnih vsebin na področju naravoslovnega izobraževanja, je dodal. Poudaril je še, da v Sloveniji v izobraževanje vlagamo manj od povprečja OECD-ja.
"V zadnjem letu smo prejeli rezultate kar treh pomembnih raziskav, ki nakazujejo, da se bomo morali temeljiteje posvečati matematični, naravoslovni in bralni pismenosti ter državljanski vednosti," je ocenil minister in napovedal, da bodo na ministrstvu "vsekakor s podrobnejšo analizo natančno preverili vzroke, zlasti pa možnosti za izboljšave in rešitve, ker moramo trend vsekakor obrniti v pravo smer".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje