"Z obnovo spominskega parka in s slovesnostjo ohranjamo spomin na 849 ustreljenih talcev, katerih kri je napojila slovensko zemljo, da je seme upora lahko rodilo in se končalo z zmago 9. maja 1945. To je bila tudi osnova, na kateri smo leta 1991 v junijskih dneh pridobili samostojnost in suverenost. To je treba ceniti, spoštovati in nikdar in nikoli pozabiti. Hvala vsem, ki ste pomagali pri obnovi spominskega parka," je v slavnostnem govoru poudaril minister za obrambo Borut Sajovic.

Kot so sporočili z ministrstva, sta bila med drugo svetovno vojno v gradu Katzenstein v Begunjah sedež nemške varnostne policije (gestapa) in osrednji zapor za Gorenjsko. Med letoma 1941 in 1945 so v teh zaporih trpeli tisoči zaporniki. Med njimi pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja, civilisti, partizani in politični nasprotniki nacističnega režima. Večinoma so bili Gorenjci, 849 so jih usmrtili kot talce. V njihov spomin je bilo po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja leta 1953 v parku gradu Katzenstein urejeno grobišče. Umetniške skulpture v parku pa so delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Kompleks grobišča talcev v Begunjah je bil močno poškodovan v vodni ujmi avgusta 2023.

V letu 2024 in 2025 je bilo vojno grobišče talcev deležno celovite in strokovno vodene obnove, katere cilj ni bil le tehnična sanacija prostora, temveč predvsem ohranitev njegove zgodovinske, simbolne in pietete vredne funkcije. Konservatorski načrt in popis del za obnovo grobišča je pripravil restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Obnova, ki je potekala v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami, po navedbah ministrstva predstavlja pomemben korak k dolgoročnemu varovanju spominskih krajev, povezanih z najbolj tragičnimi poglavji slovenske zgodovine.

Obnova izvedena v skladu z zaščito kulturnih vrednot

Projekt obnove, vreden 427.000 evrov, je v celoti financiralo ministrstvo za obrambo kot osrednja državna institucija, pristojna za urejanje in vzdrževanje vojnih grobišč. Na podlagi 15. člena zakona o vojnih grobiščih je bila med ministrstvom in Občino Radovljica sklenjena pogodba o sofinanciranju in izvedbi del, ki je zagotovila pravni temelj za učinkovito in pregledno izvedbo projekta. Obnova je potekala v skladu s konservatorskim načrtom, kar je zagotavljalo spoštovanje avtentičnosti prostora in zaščito kulturnih vrednot. Poseben poudarek je bil na ohranitvi Ravnikarjeve arhitekturne zasnove, katere modernistični izraz nosi v sebi subtilno govorico spoštovanja, simetrije in tišine, so sporočili z ministrstva.

Med obnovo so med drugim opravili gradbena in restavratorska dela na objektih in spomenikih, sanacijo kamnitih nagrobnikov in osrednjega obeležja, hortikulturno ureditev prostora v skladu z izvirno zasnovo, izvedbo varnostnega načrta, strokovni nadzor nad gradnjo in čiščenje vodotoka ob robu območja. "Obnovljeno vojno grobišče talcev danes znova v polnosti opravlja svojo plemenito vlogo kot prostor spoštljivega spomina, kulturne dediščine in zgodovinskega opomina, ki nas vse nagovarja k sočutju, k razmisleku in k odgovornemu ravnanju s preteklostjo," so zapisali na ministrstvu.

Odprtje nove stalne razstave v Muzeju talcev

Slovesnosti sta se poleg obrambnega ministra udeležila župan Radovljice Ciril Globočnik in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman, pa tudi domačini, svojci žrtev in obiskovalci iz vse Slovenije. Sledil je ogled nove stalne razstave v Muzeju talcev, odprte ob 80. obletnici osvoboditve talcev iz begunjskih zaporov, v katerih je bilo med nacistično okupacijo zaprtih skoraj 12.000 zapornikov, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja. Razstava nosi naslov V spomin na trpljenje ... Ko vojna vzame vse, a spomin ostane. Zapor je bil sicer osvobojen 4. maja 1945, iz njega pa je bilo ob tem izpuščenih več kot 630 jetnikov.

Razstava o begunjskem zaporu po navedbah kustosov razstave Katje Kreutz Praprotnik in Boštjana Sokliča obiskovalca popelje v enega najpretresljivejših prostorov slovenske zgodovine. V njej niso zbrane le zgodovinske informacije, temveč predvsem sledi človeške prisotnosti – napisi na stenah celic, tihe sledi trpljenja in drobci upanja, ki jih je vojni čas pustili med zidovi.