Alternativno prestajanje zaporne kazni pomeni, da lahko obsojenec prestaja kazen zapora le ob koncu tedna, je v hišnem zaporu ali pa namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist.

Alternativni način prestajanja kazni je mogoč samo v primeru kaznivih dejanj, kot jih določa kazenski zakonik, prav tako se kazniva dejanja obravnavajo po zakonu o kazenskem postopku. Po zakonu o prekrških je mogoče tudi globo, ki je bila izrečena za prekršek, nadomestiti z delom v splošno korist, je v odgovoru poslanki SDS-a Alenki Jeraj (SDS) navedel pravosodni minister Marjan Dikaučič.

Informacija o alternativnem prestajanju zapornih kazni je sicer razvidna s seznama vrhovnega sodišča, ki ga je minister za pravosodje posredoval v odgovoru na poslansko vprašanje.

S podatkom o prekrških ministrstvo ne razpolaga, saj iz pravnega akta, s katerim se nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist, največkrat ni razvidno, kateri prekrški so bili storjeni. Razpolaga pa s podatkom o vrstah kaznivih dejanj.

Za zadnji dve leti podatke o tem vodi uprava za probacijo, sicer ustanovljena leta 2018. V letu 2019 so na ravni uprave tako obravnavali 1977 kaznivih dejanj, od tega največ kaznivih dejanj zoper premoženje (nekaj več kot tretjino), zakonsko zvezo, družino in otroke (11,5 odstotka), človekovo zdravje (8,8 odstotka), javni red in mir (6,8 odstotka) ter gospodarstvo (6,5 odstotka).

Nekaj manj zadev (1850) so obravnavali v letu 2020, še vedno pa je v največ primerih (38 odstotkov) šlo za kaznivo dejanje zoper premoženje. Podoben delež kot v letu pred tem je bilo kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Večji delež kot v letu pred tem pa je bilo tistih, povezanih z varnostjo cestnega prometa (8,6 odstotka).